Vloga družinskega zdravnika pri zdravljenju migrene
Kaj lahko stori družinski zdravnik za bolnike z migreno? Katero terapijo lahko uvede? Kdaj je primerna napotitev k specialistu? Razlaga prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, iz ZD Škofja Loka in Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Populacijski vs. prilagojeni programi presejanja za melanom
Na 11. svetovnem kongresu o melanomu in 21. kongresu Evropske akademije za dermatovenerologijo so strokovnjaki predstavili različna stališča o prednostih programov presejanja za kožnega raka na ravni prebivalstva v primerjavi s ciljanimi pristopi. Razprava je poudarila tudi skrb glede zdravstvenih virov, prekomernega diagnosticiranja in resničnega vpliva presejanja na smrtnost.
Neoadjuvantno zdravljenje z imunoterapijo je nov standard zdravljenja
Nedavno je bil standard zdravljenja resektabilnega melanoma stadija III operacija in adjuvantno zdravljenje z zaviralci PD-1 ali zaviralci BRAF in MEK. Ker se je bolezen v nekaj letih po končanem zdravljenju lahko ponovila in ker adjuvantno zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk ni prineslo pomembne koristi v celokupnem preživetju, so raziskovali učinkovitejše pristope zdravljenja.
Uspešno končana prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja BCC
Prva tovrstna klinična študija v Evropi temelji na uporabi interlevkina 12 v obliki plazmidne DNA in je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. O možnostih, ki jih raziskava genskega imunološkega zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma (BCC) glave in vratu odpira v prihodnosti, smo se pogovarjali s prof. dr. Majo Čemažar, univ. dipl. biol., predstojnico Sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana ter vodjo Oddelka za eksperimentalno onkologijo.
O novostih v zdravljenju nemelanomskih rakov kože
Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana razloži, katere možnosti zdravljenja imajo bolniki z bazalnoceličnim in ploščatoceličnim rakom kože. Predstavi pa tudi pomembna sporočila kongresa Evropske akademije za dermatovenerologijo. Poudarja, da je ena od poglavitnih novosti čim prejšnje sistemsko zdravljenje pri ploščatoceličnem raku kože.
Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB
Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so za nekatere bolnike lahko celo bolj obremenjujoče kot osnovna bolezen, zato jih je pomembno prepoznati in ustrezno zdraviti, je na 3. srečanju slovenskega registra za KVČB poudarila Nataša Brglez Jurečič, dr. med., spec. interne medicine iz Diagnostičnega centra Bled.
Vadba na recept ni le modna muha
Kakšen je koncept vadbe na recept? Kako jo predpišemo, zakaj gre za najbolj univerzalno intervencijo in kateri so možni redki zapleti ter neželeni učinki? Na katerih področjih vadba dokazano zmanjšuje porabo zdravil? Pojasnjuje Matej Kokalj Kokot, dr. med., spec. medicine športa s Fakultete za šport.
Atopijski dermatitis pri otrocih in mladostnikih
Atopijski dermatitis prizadene do 20 % otrok in mladostnikov, pojavnost v odrasli dobi pa se giblje od 2 do 10 %. Bolezen je kompleksna, v hujših oblikah lahko zelo negativno vpliva na kakovost bolnikovega življenja ter močno obremeni družino in okolico, poudarja Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Kakšni so koraki v diagnostiki in kateri so sodobni pristopi v zdravljenju?
Kako varno uporabljati lokalne kortikosteroide?
V videu asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani razloži, kako ustrezno uporabljati lokalne kortikosteroide in kako zmanjšamo tveganje za nastanek neželenih učinkov. Predstavi tudi, kako jih uporabljati pri zdravljenju atopijskega dermatitisa v kombinaciji z lokalnimi imunomodulatorji.
Zdravljenje AD z lokalno terapijo skozi vprašanja
Kako pristopiti k zdravljenju blagega ali zmernega atopijskega dermatitisa (AD)? Kako uporabiti indiferentne negovalne pripravke in lokalna imunomodulatorna zdravila? Zakaj je smiselno proaktivno zdravljenje? Preverite v kratkem kvizu, ki ga je recenziral asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med.
Rak trebušne slinavke: kam nas usmerjajo epidemiološki podatki?
Rak trebušne slinavke (TS) sodi med najbolj smrtonosne vrste raka. Hkrati se njegova incidenca v vsem razvitem svetu strmo povečuje. V tem povzetku predstavljamo podatke o bremenu raka TS v Sloveniji, Evropi in svetu, ki temeljijo na informacijah zbranih v populacijskih registrih raka. V zadnjem delu podajamo tudi kratek pregled znanih in možnih dejavnikov tveganja za razvoj raka TS.
Predoperativna priprava bolnika – kaj bo drugače?
Za varno in učinkovito izvedbo kirurškega posega in/ali anestezije je potrebna čim boljša priprava bolnika. Kako ocenimo oboperativno tveganje? Katere preiskave mora opraviti bolnik? Kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti? Odgovarja doc. dr. Peter Poredoš, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine s KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana.
Kako obravnavati okužbe sečil?
Kako pristopiti k diagnosticiranju nezapletenih okužb sečil? Na kaj moramo biti pozorni pri starostnikih? Kaj je pomembno v laboratorijski diagnostiki? Kaj nas vodi pri izbiri ustreznega antibiotika? Vsebino je pripravila prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Rak trebušne slinavke – kdaj pomisliti nanj?
Kdaj pomisliti na raka trebušne slinavke, katerega breme se povečuje? Kakšni so znaki in dejavniki tveganja? Kam napotiti bolnika z visokim in kam tistega zelo visokim tveganjem? Odgovore je za preglednico nanizal prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., spec. gastroenterologije, višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji
Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Infografiko z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Zdravje mišic
Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija (PH) je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili (ali interventnimi/kirurškimi posegi), zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna.
Nacionalni program PrEP za preprečevanje okužb s HIV
HIV ostaja pomemben javnozdravstveni izziv kljub napredku pri zdravljenju in preprečevanju okužbe. Od leta 2022 v Sloveniji poteka program predekspozicijske zaščite (PrEP), ki uspešno preprečuje prenos okužbe s HIV pri osebah z visokim tveganjem.
Nevromielitis optika zahteva hitro ukrepanje
»Nevromielitis optika (NMO) je redka avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti hude posledice, zato imajo izjemno pomembno vlogo zgodnje prepoznavanje, diagnosticiranje in zdravljenje. Neprepoznana in nezdravljena bolezen vodi v hudo invalidnost,« opozarja doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.
Globalni trendi razširjenosti in zdravljenja sladkorne bolezni
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili razširjenost sladkorne bolezni in delež zdravljenih oseb s sladkorno boleznijo v različnih delih sveta. Ti podatki so pomembni za oceno zdravja populacije in učinkovitosti zdravstvenega sistema.
Materinstvo
Marec zaznamujeta dva praznika žensk. Tokratni literatni izbor se osredinja na drugega – materinski dan, ki v javni prostor ponavadi umešča le podobe srečnega materinstva. Leposlovje pa opozarja še na druge, pogosto prezrte in neizživete podobe: matere, ki jih nova vloga utesnjuje; ženske, ki bi rade postale mame, pa ne morejo; mame, ki jim je umrl otrok; ženske, ki so postale darovalke jajčnih celic ali nadomestne matere … Čtiva ni malo.
Aktualna revija
