Smernice sodobne obravnave hepatitisa B
Na infektološkem simpoziju v Ljubljani je prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., predstavila nove smernice EASL-a za klinično obravnavo oseb, kronično okuženih z virusom hepatitisa B. Smernice so prinesle vrsto novosti glede razvrščanja in obravnave bolnikov.
Od okužbe s HPV do raka
Rakava obolenja, ki jih povzročajo človeški papilomavirusi (HPV), lahko preprečimo s cepljenjem, ki ščiti pred okužbo z najpomembnejšimi genotipi virusov iz te družine. V Sloveniji je od lani na voljo devetvalentno cepivo, precepljenost proti okužbam s HPV pa je, kot na marsikaterem drugem področju, prenizka, nam je povedala doc. dr. Nina Jančar, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Zdravnik z zlato medaljo
Malo zdravnikov za svoje delo prejme zlato medaljo. Asist. Marko Macura, dr. med., s KO za travmatologijo UKC Ljubljana jo je dobil na letošnjem evropskem prvenstvu v košarki kot zdravnik zlate slovenske košarkarske reprezentance.

Najdražje je zdravilo, ki ga bolnik ne jemlje
Neadherenca pri zdravljenju z zdravili lahko negativno vpliva na bolnikovo zdravje in posledično nesmotrno porablja vire zdravstvenega sistema. Raziskana je bila pri več kroničnih boleznih in v številnih primerih se je potrdilo, da velik delež bolnikov zdravljenje opusti že po prvi izdaji zdravil. In prav na tem mestu je vloga farmacevtov bistvena, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Največ podpore bolnik potrebuje na začetku zdravljenja
»Podporni programi za bolnike imajo glede na podatke iz tuje literature in naše izkušnje dodano vrednost,pravi prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Želi pa si, da bi bolniki imeli možnost vključitve takoj ob začetku zdravljenja, ko tako podporo najbolj potrebujejo.
Tretjina kroničnih bolnikov zdravil sploh ne začne jemati
Devet desetin slovenskih zdravnikov, ki so sodelovali v spletni anketi, meni, da več kot tretjina bolnikov s kroničnimi boleznimi v Sloveniji sploh ne začne jemati predpisanih zdravil. Uporabo različnih ukrepov za spodbujanje adherence ovira predvsem pomanjkanje časa.

Za boljšo kakovost življenja bolnikov
Za boljšo kakovost življenja bolnikov je najpomembnejše uspešno zdravljenje. Za uspešnost predvsem dolgotrajnega zdravljenja pa je pomembno, da se bolniki držijo navodil, da zdravila redno jemljejo in da se ob pojavu neželenih učinkov takoj posvetujejo s svojim zdravnikom.
Med na novo okuženimi s HIV šestina starejših od 50 let
S HIV se na novo okuži vse več starejših od 50 let, kaže raziskava, ki so jo objavili v publikaciji The Lancet HIV. Temelji na podatkih Evropskega sistema nadzora v letih od 2004 do 2015. 17 odstotkov na novo okuženih je bilo starejših od 50 let, kar je nekaj čez 54 tisoč.
Namesto RSV odslej humani ortopnevmovirus
Ne, ne gre za nov virus, temveč za spremembo v poimenovanju respiratornega sincicijskega virusa (RSV), ki jo je na letošnjem srečanju sekcije za preventivno medicino naznanil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.
KOPB: Fiksna trojna kombinacija uspešnejša od dvojne
V študiji TRIBUTE se je izkazalo, da fiksna trojna kombinacija IKS+LABA+LAMA (beklometazon/formoterol/glikopironij) v primerjavi z dvojno bronhodilatorno kombinacijo LABA+LAMA (indakaterol/glikopironij) zmanjša število zmernih in hudih poslabšanj pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

Meditacija in SŽ-tveganje
Ameriško združenje za srce AHA je skupini raziskovalcev naročilo, naj sistematično pregleda relevantne podatke o potencialni koristi meditacije za zmanjševanje srčno-žilnega (SŽ) tveganja. Izkazalo se je, da je meditacija lahko dodatek k standardnim priporočilom o zmanjševanju SŽ-tveganja.
Prava mala epidemija kronične vnetne črevesne bolezni
Vsak osebni zdravnik, ki ima dva tisoč opredeljenih pacientov, ima v povprečju sedem do osem bolnikov s KVČB. Ključna pri diagnosticiranju in uspešnem nadaljnjem zdravljenju je komunikacija, poudarjata prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterolog, in Dušan Baraga, dr. med., spec. druž. med.
Vloga splošnih zdravnikov pri zgodnjem odkrivanju RDČD
V reviji JAMA so objavili izsledke francoske raziskave, v kateri ugotavljajo, da so pacienti tistega zdravnika, ki je prejel poimenski seznam neodzivnih na vabila v program presejanja za raka debelega črevesa in danke (RDČD), po enem letu opravili več presejalnih testov kot pacienti v običajni oskrbi.