Družinska in splošna medicina

Prava mala epidemija kronične vnetne črevesne bolezni

Vsak osebni zdravnik, ki ima dva tisoč opredeljenih pacientov, ima v povprečju sedem do osem bolnikov s KVČB. Ključna pri diagnosticiranju in uspešnem nadaljnjem zdravljenju je komunikacija, poudarjata prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterolog, in Dušan Baraga, dr. med., spec. druž. med.

Vloga splošnih zdravnikov pri zgodnjem odkrivanju RDČD

V reviji JAMA so objavili izsledke francoske raziskave, v kateri ugotavljajo, da so pacienti tistega zdravnika, ki je prejel poimenski seznam neodzivnih na vabila v program presejanja za raka debelega črevesa in danke (RDČD), po enem letu opravili več presejalnih testov kot pacienti v običajni oskrbi.

Zmerno uživanje maščob in ogljikovih hidratov zmanjšuje umrljivost

Nova odkritja, predstavljena na letošnjem kongresu Evropskega kardiološkega združenja, so zamajala trenutna priporočila za zdravo prehrano, saj so pokazala, da je prehrana z večjim deležem maščob, kot je trenutno priporočeno, povezana z manjšo umrljivostjo.

Četrtina Evropejcev na delu izpostavljena pasivnemu kajenju

Pasivnemu kajenju je izpostavljena več kot četrtina oseb, ki delajo v zaprtih prostorih.Podatki, predstavljeni na letošnjem kongresu evropskega respiratornega združenja so bili zbrani v 28 državah članicah EU, ki so vse sprejele protitobačno zakonodajo.

90 odstotkov dela z 10 odstotki bolnikov

»Glavna novost pri zdravljenju KVČB je dogovor, da se kot cilj zdravljenja KVČB sprejme koncept globoke remisije, ki poleg odsotnosti simptomov vključuje tudi popolno biokemično normalizacijo vnetja in zaceljeno črevesno sluznico,« poudarja dr. David Drobne, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Sindrom razdražljivega črevesa

Sindrom razdražljivega črevesa (SRČ) je kronična funkcionalna črevesna motnja, ki bolnika omejuje v njegovih aktivnostih in mu zmanjšuje kakovost življenja. Lani so bili zanj sprejeti prenovljeni kriteriji (»Rim IV«), piše mag. Dejan Urlep, dr. med., iz Diagnostičnega centra Bled.

Črevesje – novo vesolje za raziskovanje

Na področju metod, ki omogočajo proučevanje kompleksnih mikrobnih združb in mikrobiomov, se dogajajo izjemne spremembe, ki odpirajo pot k odkrivanju vpliva črevesnih mikroorganizmov na nas, njihove gostitelje, piše prof. dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete UL.

Ljubezen gre skozi želodec

O prebivalcih črevesja in njihovem vplivu na naše življenje vemo manj kot o črnih luknjah, a se področje skokovito razvija, piše doc. dr. Miha Skvarč, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF v Ljubljani.

Znižujemo incidenco raka debelega črevesa

Kolegica Jožica Maučec Zakotnik je pred časom po slabih petih letih programa SVIT v reviji pHARMONIA na istem mestu, v uvodniku, še pojasnjevala, da je rak debelega črevesa in danke v Sloveniji resen JZ problem in da število novoodkritih primerov iz leta v leto narašča.

Zdravnica z dvojnim posluhom

Posluh je ena od stičnih točk obeh njenih vzporednih svetov, ki ju kot zdravnica in pianistka uspešno preliva v svojo življenjsko simfonijo in poslanstvo. Mlada specializantka ginekologije in porodništva Mateja Lasič živi in igra s strastjo.

IPF: antifibrotično zdravljenje podaljšuje življenje

Izziv pri diagnostiki in zdravljenju IPF še vedno ostaja njen nepredvidljivi potek oziroma napredovanje. Kaj je novega pri zdravljenju te redke bolezni z izrazito slabo prognozo, smo se v tednu IPF pogovarjali s prim. Katarino Osolnik, dr. med., s Klinike Golnik.

Novosti z ESC – Maščobe niso slabe

Prvi cilj zdravljenja KVČB: globoka remisija

»Šele popolna odsotnost vnetja na biokemični in na endoskopski ravni sta garancija dolgoročnega uspeha pri zdravljenju kronične vnetne črevesne bolezni,« poudarja asist. dr. David Drobne, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Okužbe nas ne ogrožajo le v daljnih krajih

Nekatere bolezni (ošpice, hepatitis A) se ne pojavljajo več le v manj razvitih predelih sveta, ampak spet tudi v Evropi, opozarja asist. Zoran Simonović, dr. med. Tudi bolniki, ki prejemajo biološka zdravila, so zato izpostavljeni večjemu tveganju. Kaj jim svetovati pred potjo?

Na poti do zgodnejšega odkrivanja demence – projekt ADAM

Si razkužujete roke?

Med stotimi bolniki v slovenskih bolnišnicah jih ima okoli šest okužbo, ki ni povezana z boleznijo, zaradi katere so bili sprejeti. Osnovni ukrep za omejevanje bolnišničnih okužb je higiena rok. Sliši se preprosto, a v praksi ni vedno tako.

Telesna vadba pri bolezenski debelosti

V raziskavi UKC Ljubljana in Fakultete za šport so strokovnjaki zasnovali prilagojen program vadbe za bolnike z bolezensko debelostjo in ga pilotno preizkusili pri bolnikih, ki so bili kandidati za bariatrični kirurški poseg.

Tablete železa in srčno popuščanje

Pri okoli polovici bolnikov s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem levega prekata se kaže pomanjkanje železa, ki je neodvisni napovedni dejavnik umrljivosti. V raziskavi, objavljeni v reviji JAMA, jim s tabletami železa ni uspelo dokazati vpliva na vadbeno toleranco pri tej skupini bolnikov.

KOPB in tritirna fiksna terapija

Rezultati študije TRINITY kažejo, da kombinacija beklometazona, formoterola in glikopironija (v obliki izredno majhnih delcev) v enem vdihovalniku zmanjša delež poslabšanj KOPB v primerjavi s tiotropijem in je primerljiva kot tako imenovani odprti trojček.

Zaviralci SGLT-2 ščitijo tudi manj bolne

Študija CVD-REAL, objavljena v reviji Circulation, je potrdila, da imajo korist od zaviralcev SGLT-2 tudi bolniki brez izrazito velikega SŽ-tveganja.