Pozorno pri angioedemu, ki se ne odziva na antihistaminike
Dokler ni bilo zdravila, je zaradi hereditarnega angioedema umrla kar tretjina bolnikov. Zaradi ozaveščanja zdravnikov in bolnikov v zadnjih 20 letih v Sloveniji ni umrl noben bolnik z diagnosticirano boleznijo. Glede na pojavnost v Evropi pri nas niso odkriti vsi bolniki, vendar je pomembno, da jih odkrijemo, saj je otekanje brez zdravljenja lahko življenje ogrožajoče.
Ko angioedem ni srbeč, temveč boleč
»Glavna težava bolnikov z dednim angioedemom je, da je bolezen tako redka, da je mnogi ne poznajo. Ko pridejo bolniki v času težav na urgenco, morajo tako pogosto sami opozoriti, da nimajo klasičnega angioedema in da potrebujejo posebna zdravila. Nekateri jih celo prinesejo s seboj.«
Napadi so lahko tako blagi, da dolgo ostanejo neopaženi
Dedni angioedem se lahko v 25 % pojavi tudi z novonastalo gensko okvaro. Ob značilnih kliničnih znakih s ponavljajočimi se podkožnimi edemi in otekanji sluznic, ki se tipično pojavijo na okončinah, genitalijah, črevesju, lahko jeziku in grlu, je treba že zgodaj pomisliti na to bolezen, tudi če nihče v družini nima podobnih težav. Piše asist. Gašper Markelj, dr. med.
Kdaj naj zobozdravnika skrbi alergija in kdaj ne
»Če bolnik na zobozdravniškem stolu začne tožiti, da težko diha, se mu vrti in začenja temniti in podobno, ti simptomi niso nujno anafilaksija. Bistveno pogosteje je vzrok vazovagalna reakcija zaradi strahu bolnika, saj zaradi hiperfunkcije vagusa pride do bradikardije in vazodilatacije in bolnik omedli. V takem primeru je koža bleda in hladna, srčni utrip pa počasen ...
Pasti in nujni ukrepi pri hereditarnem angioedemu
Kdaj govorimo o hereditarnem angioedemu (HAE)? Kakšni so simptomi in na kaj moramo biti pozorni pri oteklini? Kateri so nujni ukrepi pri bolnikih z znanim HAE? Odgovarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine s Klinike Golnik.
Bolniki ji obračajo hrbet
Hereditarni angioedem je redka življenje ogrožajoča bolezen, za katero so v zadnjih letih na voljo nove terapevtske možnosti. Še vedno ostaja izziv odkrivanje, poudarja asist. Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. s Klinike Golnik pa je spregovoril o procesu diagnostike in genetski analizi.