Dolgoročna sodelovalnost bolnika je velik izziv
Bolniki s shizofrenijo so večinoma brez uvida v svoje bolezensko stanje. S kakšnimi izzivi se psihiatri soočajo v obravnavi bolnikov s to boleznijo in kako te izzive naslavljati, razlagata asist. Andreja Čelofiga, dr. med., z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor in mag. Anita Trpin Katarić, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Idrija.
Luč na koncu predora
S temi besedami je prihod prve učinkovine za zdravljenje bolnikov z aktivno sekundarno progresivno multiplo sklerozo, siponimod, predstavila prof. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., predstojnica Oddelka za nevrološke bolezni na UKC Maribor. Ostaja kar nekaj izzivov pravočasnega prepoznavanja progresije in s tem pravočasne uvedbe tega zdravljenja.
Najpomembnejše je preprečevanje hipoglikemij
Hipoglikemija ob zdravljenju z inzulinom je v realnem življenju veliko pogostejša, kot pričajo randomizirane raziskave, kamor so praviloma vključeni izbrani, bolj motivirani bolniki, poudarja diabetologinja doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.
Kaj prinašajo nove smernice?
Ameriško diabetološko združenje (ADA) tradicionalno vsak začetek leta pospremi z osveženimi smernicami za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo. V njih prek rigoroznega postopka sintetizira najnovejše rezultate najodmevnejših raziskav s predhodnim znanjem in kliničnimi izkušnjami. Katere so ključne spremembe pri obravnavi bolnikov?
Novosti v zdravljenju raka pljuč z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Cilj zdravljenja ni le podaljševanje preživetja
Onkologi pri izbiri zdravljenja načeloma sledimo kriteriju, da sta preživetje in preživetje brez bolezni temeljna dejavnika pri odločitvi. Enako pomembna pa je kakovost življenja bolnikov z rakom, ki je postala eden izmed ciljev za primerjavo uspešnosti novih zdravil ali novih načinov zdravljenja v randomiziranih kliničnih raziskavah. Piše dr. Simona Borštnar, dr. med.
Novosti pri kroničnih mieloproliferativnih boleznih
Na letošnji spletni konferenci ESH (European School of Haematology), drugi po vrsti, je družba Novartis na satelitskem simpoziju predstavila novosti pri zdravljenju kroničnih mieloproliferativnih bolezni: prave policitemije (PV), mielofibroze (MF) in kronične mieloične levkemije (KML).
Največ napredka pri imunskem zdravljenju
Svetovna pandemija covida-19 je pretresla zdravljenje bolnikov s krvnimi obolenji. Številne zdravstvene ustanove so se znašle pred novimi vprašanji. Največ novosti na zadnjem letnem srečanju ASH je bilo spet predstavljenih pri zdravljenju bolnikov z diseminiranim plazmocitomom, levkemijami in limfomi. Največ napredka je bilo pri imunskem zdravljenju s CAR-T-celicami in bispecifičnimi protitelesi pri teh boleznih, piše asist. dr. Matevž Škerget, dr. med.
Štiri nujna stanja motenj hemostaze
Pojav spontanih in prekomernih krvavitev po poškodbi ali operaciji pri bolniku brez znane anamneze motnje strjevanja krvi in v odsotnosti prejemanja zdravil, ki vplivajo na strjevanje krvi (antikoagulantna in antiagregacijska zdravila), je praviloma urgentno stanje.
Vodilni vzrok za funkcionalno slepoto pri starejših ljudeh
Starostna degeneracija makule (SDM) je vodilni vzrok za funkcionalno slepoto pri starejših ljudeh v razvitem svetu. Ker je bolezen progresivna, je v zgodnji fazi pogosto prezrta. A je zelo pomembno, da jo prepoznamo, še posebej, če napreduje v neovaskularno (vlažno) obliko, ki je v 90 % vzrok za močno poslabšanje vida zaradi SDM.
Sprostitev predpisovanja skriva tudi nekaj pasti
Sprostitev predpisovanja antidementivov za zdravnike družinske medicine je velik korak naprej, saj se je s tem pomembno povečala dostopnost zdravljenja. Pri zdravnikih je sicer še vedno treba preseči terapevtski nihilizem in povečati zavzetost za zdravljenje, je dejala specialistka splošne medicine mag. Tatjana Cvetko, dr. med., iz ZD Koper.
Programi, ki rešujejo življenja
Za sodelovanje v Programu Svit, ki spreminja statistiko raka pri nas, se, sodeč po raziskavah, največ pacientov odloči na podlagi priporočila osebnega zdravnika ali zdravstvenega delavca. Vlogo zdravnika v preventivnem programu je osvetlila vodja programa dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med.
Dodati ali opustiti zdravilo?
Starejši imajo veliko bolezni in zdravstvenih težav, zato bi jim lahko predpisali veliko zdravil. Opustitev zdravil pa zahteva večji premislek, pogum in odgovornost zdravnika. Kot pravi klinični farmacevt mag. Rok Antolič, zaposlen v Lekarni UKC Ljubljana, ki deluje na Centru za geriatrično medicino, je starejšim smiselno predpisovati predvsem zdravila, ki vodijo k višji kakovosti življenja.
Zmanjšuje umrljivost, v vsej Sloveniji pa le en oddelek
Geriatrična medicina dokazano zmanjšuje umrljivost krhkih posameznikov. V Sloveniji so v edinem takem oddelku – Centru za geriatrično medicino na UKC Ljubljana – pripravili strategijo, po kateri bi lahko tak bolnišnični program vzpostavili tudi v drugih bolnišnicah, a se za to niso odločili še nikjer, pravi vodja omenjenega centra Gregor Veninšek, dr. med.
Dragoceno sožitje
Danes starejši zdravniki po upokojitvi pogosto kar izginejo in niso več na voljo mladim za nasvet, spodbudo ali kolegialno kritiko. Škoda za mlade, pa tudi za stare, kajti (kot je pisalo v učbeniku interne medicine) »ne veš, kdo bolj uživa – tele, ki sesa, ali krava, ki daje mleko«.
Boljši pogoji za zdravnika so boljši pogoji za bolnika
»Lenari zase in za svoje bolnike« bi se lahko glasil moto Davida Zupančiča, dr. med., ko je stroka kolektivno bližje izgorelosti kot kadarkoli doslej. Akademsko navdušen nad novim koronavirusom, po človeški plati pa naveličan socialnega distanciranja.
Aktualna revija
