Tveganja ob zapozneli ali napačno postavljeni diagnozi
Dve poti bolnikov s pridobljeno hemofilijo - ženska po porodu in starejši moški - sta predstavila spec. interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med., in spec. interne medicine in hematologije izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med. Ob zapozneli ali napačni diagnozi pridobljena hemofilija predstavlja veliko tveganje za smrt, krvavitev v okončine pa lahko privede do izgube uda.
Na katero bolezen pomisliti ob izjemno obsežnih podplutbah?
Kdaj pomisliti na pridobljeno motnjo strjevanja krvi, pridobljeno hemofilijo, in kako usodne so lahko posledice neustrezne diagnoze, razlaga spec. hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo iz UKC Ljubljana.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Če bomo uspešni, HCV ne bo več grožnja za javno zdravje
Slovenija zaznamuje 13-letnico uspešne sistematične obravnave okužb z virusom hepatitisa C (HCV) pri skupini z največjim deležem okuženih, tj. pri osebah, ki uporabljajo droge. Specialist psihiatrije doc. dr. Andrej Kastelic, dr. med., opozarja na vrzel v slovenskih zgodbi o uspehu. Veliko neodkritih okužb s HCV ostaja med zaporniki.
Moč ranljivosti
Ženske v mnogih zgodbah o človeštvu primerjajo in povezujejo z luno. Intuicija, mir, sila, s katero valovijo oceani. Vse bolj se zdi, da stojimo na pragu obujenega in prenovljenega zavedanja o sebi, pa tudi, da med stopanjem čez potrebujemo predvsem dvoje: prepoznati in biti to, kar smo.
Stavbe so lahko požrešne in škodljive, naj ne bodo nič od tega
Trajnostno načrtovanje je odgovor za zmanjšanje škodljivih vplivov gradnje na okolje, obenem pa skrb za ohranjanje zdravja. Lastnosti stavb in njihovi vplivi so za počutje in zdravje ključni, saj kar 65 odstotkov časa preživimo doma. Raziskave kažejo, da eden od šestih ljudi v Evropi, kar je približno 80 milijonov ljudi, živi v nezdravih prostorih.
(Ne)omejene razsežnosti prehranskih dopolnil
Če v iskalniku ene od slovenskih spletnih lekarn vpišemo »prehransko dopolnilo«, dobimo več kot 1.500 zadetkov. Tako je nemogoče pričakovati, da bodo zdravniki za vse svoje bolnike vedeli, kaj jemljejo. Kaj torej lahko naredimo, odgovarjata prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. in prim. Marija Jamšek, dr. med.
Nekaj skrivnostnega je na raku
V središču njegovega raziskovalnega zanimanja so kanabinoidi, ki so v medicini zelo aktualni, vendar še nekoliko tabuizirani. Luka Dobovišek, dr. med., pravi, da se sam zelo težko pripravi, da bi to področje dojemal kot kontroverzno. Pospešeno raziskuje, kakšna je varnost uživanja kanabinoidov pri onkoloških bolnikih.
Oralno zdravje pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo
Cilj presečne študije, ki sta jo izvedli Monika Ferran, dr. dent. med., in Jasmina Karišik, dr. dent. med., pod vodstvom prof. dr. Milana Petelina, dr. dent. med., je bil proučiti povezavo med oralnim zdravjem in serumskimi biooznačevalci med bolniki, ki se zdravijo s hemodializo.
Onkološka zdravila v povprečju čakamo več kot dve leti
Celotni srednji čas do dostopa do onkoloških zdravil za slovenske bolnike je 762 dni, brez pomembne razlike, ali so zdravila ocenjena z visoko ali nizko oceno. Očitno je, da je treba poiskati učinkovitejše mehanizme za hitrejši dostop do učinkovitih onkoloških zdravil.
Multisistemski vnetni sindrom pri otrocih in adolescentih
Klinična slika COVID-19 pri otrocih je običajno blaga, pojavila pa so se poročila o redkih hudih potekih bolezni. V raziskovalni skupini pod okriljem nacionalnega centra za razvoj in preprečevanje bolezni v ZDA so skušali opredeliti epidemiologijo in klinični potek multisistemskega vnetnega sindroma ter njegovo časovno povezavo s COVID-19. Študijo je objavil NEJM konec julija letos.
Vpliv traneksamične kisline pri akutni gastrointestinalni krvavitvi
V reviji Lancet je bil junija letos objavljen članek, ki je predstavil rezultate študije HALT-IT. Traneksamična kislina zmanjšuje krvavitve ob kirurških posegih in smrtnost pri osebah s poškodbami. Rezultati študije predstavljajo izide pri zdravljenju akutnih gastrointestinalnih krvavitev.
Elektronski pripomoček za zmanjševanje polifarmacije
Pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi boleznimi je polifarmacija velika težava. Mednarodna raziskovalna skupina je razvila in preizkusila računalniški program, ki pomaga pri zmanjševanju polifarmacije pri starejših bolnikih. BMJ je aprila letos objavil njihovo raziskavo.
Vztrajajoči simptomi po akutnem COVID-19
V raziskovalnem prispevku, julija letos objavljenem v spletnem časopisu JAMA, raziskovalna skupina iz Italije poroča, da je bil pri 87,4 % pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi COVID-19 in nato odpuščeni domov, dva meseca po odpustu prisoten vsaj še en simptom bolezni.
Presejanje za raka trebušne slinavke
Večino rakov trebušne slinavke odkrijejo v napredovali fazi. Kljub napredku v diagnostiki in onkološkem zdravljenju je petletno preživetje okoli treh odstotkov, kar se v zadnjih 20 letih ni spremenilo. Zdaj v ospredje stopa presejanje, pravi prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Nevropatija tankih vlaken v praksi slabo prepoznana
Edina doslej objavljena epidemiološka raziskava je na Nizozemskem razkrila letno incidenco 12 primerov in prevalenco 53 primerov na 100.000 prebivalcev. Domneva se, da je entiteta veliko pogostejša, a je slabo prepoznana, poudarja dr. Mateja Baruca, dr. med., specialistka nevrologije, s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Le tretjina meni, da je dovolj usposobljena za zdravljenje
Deset od 28 zdravnikov družinske medicine v Sloveniji meni, da so dovolj usposobljeni za zdravljenje nevropatske bolečine. V želji po spremembi predlagajo dodatna izobraževanja, praktične delavnice in več časa za obravnavo bolnikov.
Na pragu prelomnice
Amiloidna transtiretinska kardiomiopatija je pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, še posebej pri starejši populaciji bolnikov. Do zdaj je bila edina možnost zdravljenja presaditev srca. O odkrivanju bolnikov in prelomni uvedbi specifičnega zdravljenja te redke bolezni je spregovorila dr. Sabina Frljak, dr. med., spec. kardiologije in kardiovaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Akromegalija – vzvod za psihološko podporo
Kakovost življenja bolnikov, ki trpijo zaradi te redke bolezni, je izredno okrnjena, za nameček pa nezdravljena bolezen v povprečju za deset let skrajša življenjsko dobo. Prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med. iz KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, sporoča, da se po uspešnem zdravljenju umrljivost izenači z umrljivostjo preostale populacije.
Naj »ostani doma« ne vzame davka
Da pljučni bolniki v strahu pred okužbami ne bi obmirovali in dodatno izgubljali mišične mase, je priporočljivo, da jim hkrati s predpisom zdravila damo zelo jasna navodila, kakšna naj bo njihova telesna dejavnost, vadba dihanja, usedanje na stol in sobno kolo.
Nadzor nad okrevanjem po težki obliki COVID-19
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
Aktualna revija
