Kot da Crohnova bolezen ni dovolj
Po znanih podatkih naj bi med 17 in 50 % bolnikov s Crohnovo boleznijo imelo fistule, najpogosteje perianalne. »Pri 5 do 10 % so perianalne fistule celo prva manifestacija Crohnove bolezni,« pravi spec. gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Črevesna mikrobiota pri covidu-19
Disbioza, ki jo sproži covid-19, lahko poveča dovzetnost za ponovne okužbe ali verjetnost za dolgoročne zdravstvene težave. Vsebino infografike je pripravil izr. prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm., zaposlen na Odseku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan.
Črevesni imunski sistem – kaj moramo vedeti?
Zaradi stalne aktivnosti imunskega sistema nekateri pravijo, da dogajanje v črevesni sluznici ves čas spominja na vnetje nizke stopnje. Kdaj to prehaja v aktivno, intenzivno vnetje in kateri dejavniki prispevajo k spremembam črevesnega imunskega sistema? Piše prof. dr. Rok Orel, dr. med., iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Hitro, enotno in učinkovito ukrepanje
Skrb zbujajoča je možnost, da bodo otroci, katerih matere se z RSV niso prekužile v nosečnosti in ki se niso srečali z RSV v prvem letu življenja, zaradi pomanjkanja dejavnikov odpornosti proti njemu ob kasni okužbi zboleli težje. Ob sproščanju ukrepov in ponovni možnosti potovanj pa se lahko pojavljajo tudi »zunajsezonski« izbruhi okužb z RSV. Kako učinkovito ukrepati na ravni države in ECDC, piše dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Kako razlikovati RSV od drugih bolezni?
Kako v covidnih časih, ko veliko posvetov med bolniki in njihovimi starši ter zdravniki poteka po telefonu in elektronski pošti, prepoznati zaplete respiratornih obolenj, odgovarja specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med. Med drugim pojasni, kateri znaki zahtevajo pozornost in predstavi zanimivo prakso iz tujine.
Razblinjamo zmote o covidu-19
Mite o covidu-19 in o obsežnih stranskih učinkih zdravil, protitelesih, cepljenju, nosečnosti, povezavi s sladkorno boleznijo tipa 1 pri otrocih, uporabnosti prehranskih dodatkov in še čem smo razblinili s specialistko infektologinjo dr. Nino Kmet Grasselli, dr. med., s KO za infektologijo UKC Ljubljana.
Anemija kronične bolezni – anemija vnetja
Anemija vnetja je druga najpogostejša oblika anemije, takoj za anemijo zaradi pomanjkanja železa. Ločevanje med njima je pomembno za pristop k zdravljenju bolnikov. Vsebino infografike je pripravila Petra Falabella, dr. med., specializantka interne medicine iz Splošne bolnišnice Nova Gorica.
Kako ukrepamo ob pomanjkanju železa
Nedavno objavljen prispevek v publikaciji Kidney Disease pregledno opisuje vzroke za slabo odzivnost na zdravila, ki spodbujajo eritropoezo. Pod drobnogled smo vzeli neučinkovito koriščenje železa oziroma njegovo pomanjkanje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo. Kaj pravijo različna priporočila za nadomeščanje železa? Na kaj moramo biti pozorni?
Kaj si lahko obetamo od prihajajočih novosti?
Pri 10 odstotkih bolnikov s kronično ledvično boleznijo anemije do zdaj nismo uspešno obvladovali. Najzahtevnejših vzrok neustreznega odziva na zdravljenje predstavljajo vnetja. S katerimi novimi pristopi bomo pri teh bolnikih uspešnejši? Pojasnjuje asist. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., specialistka nefrologije iz UKC Ljubljana.
Dodatni in poživitveni odmerki: razlike v pomenu in indikacijah
O obvladovanju epidemije koronavirusa s cepljenjem je 25. januarja 2022 potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali spec. družinske medicine prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. infektologije doc. dr. Daša Stupica, dr. med., in spec. javnega zdravja asist. Zoran Simonović, dr. med.
Kako bolnika razbremeniti strahu pred spremembami?
Kontinuirano zdravljenje v Evropi prejema le 44 % bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, ki izpolnjujejo kriterije za uvedbo, v Sloveniji le tretjina. Kako nagovoriti pomisleke in strahove, zaradi katerih bolniki oklevajo, in kdo vam lahko pri uspešnem prehodu na kontinuiran način zdravljenja pomaga? Infografika ponuja uporabna orodja.
Kaj še lahko naredimo za boljšo kakovost življenja bolnikov?
»Kot terapevtu mi slaba kakovost življenja bolnikov predstavlja veliko breme, ki ga moramo multidisciplinarno in aktivno naslavljati,« poudarja Dimitrij Klančič, dr. med., spec. interne medicine iz oddelka za nefrologijo SB Nova Gorica. Nezdravljena ali neustrezno zdravljena anemija pri kronični ledvični bolezni (KLB) je eno takšnih bremen.
Bojim se, da bomo Slovenci dobili svojo različico covida
Katera zdravila se trenutno uporabljajo za zdravljenje covida, zakaj bi bilo treba razmisliti o izogibanju enemu zdravilu in katero zdravilo bi morali uporabljati tudi v navadnih hospitalnih oddelkih in ne le na intenzivnih, razlaga specialist pnevmolog izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
O terapevtovih največjih izzivih in uvajanju novosti v epidemiji
Katero vrsto kontinuiranega zdravljenja izbrati za katerega bolnika in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila, ki so ga slovenski bolniki z napredovalo Parkinsonovo boleznijo dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili sogovornici z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Breme neustrezno zdravljene anemije pri KLB
Optimalna obravnava KLB in z njo povezane anemije ostaja predmet strokovnih razprav. Povzeli smo analizo švedskega registra, ki je ugotavljala povezavo med zdravljenjem anemije pri KLB in vnetji, odzivnostjo na zdravljenje in tveganjem za pojav srčno-žilnih dogodkov.
Pri anemičnih bolnikih s KLB je pričakovati številne zaplete
Med njimi izstopajo srčno-žilni zapleti in teh se najbolj bojimo. Prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., predstojnik oddelka za nefrologijo UKC Maribor, je orisal diagnostično pot, ki vodi do ustrezne prepoznave in korekcije anemije. Pri tem je pohvalil sodelovanje s kolegi družinskimi zdravniki, kardiologi in diabetologi.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
Analgetiki in antipiretiki pri otrocih in mladostnikih
Otroci, posebej najmlajši, doživljajo bolečino drugače kot odrasli, zato je pri odmerjanju in uporabi analgetikov ter antipiretikov potrebna posebna pozornost. Kdaj predpisati katerega, kaj je lahko razlog za nezadostno učinkovanje in kako v takem primeru ukrepati, razlaga specialistka pediatrije Mateja Bec, dr. med., iz otroško šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Zagorje.
Sočasni presežek kilogramov in pomanjkanje funkcionalne mase
Kako poteka prehranska podpora onkoloških bolnikov v edini ambulanti za klinično prehrano na sekundarnem nivoju? Njena vodja, Renata Hribar, dr. med., in klinična dietetičarka dr. Irena Hren iz SB Novo mesto sta predstavili primer dobre prakse, ki dviga nivo znanja o klinični prehrani med strokovno javnostjo v jugovzhodni regiji.
Brez napotnice do specialista
Na letošnjem nacionalnem posvetu ob svetovnem dnevu aidsa je bilo predstavljenih nekaj pomembnih novosti, ne le s področja obravnave okužbe z virusom HIV, temveč tudi sistemskih novosti pri obravnavi spolno prenosljivih okužb (SPO), za katere je pomembno, da jih zdravniki poznajo.
Ciljne vrednosti zdravljenja dosega dobra tretjina bolnikov
Negativen učinek LDL-holesterola je kumulativen in tveganje za srčno-žilne dogodke je zvezno. Dlje časa bo vrednost LDL-holesterola visoka, večji bo učinek na srčno-žilni sistem. Nikoli pa ni prepozno začeti zdravljenja, saj se tako preprečuje nastajanje dodatne škode.
Aktualna revija
