Zdravljenje z NOAK po krvavitvi v centralni živčni sistem
Akutna krvavitev v centralni živčni sistem (CŽS) je resen zaplet zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK). Trenutne smernice o ponovni uvedbi zdravljenja z NOAK po krvavitvi v CŽS so omejene na mnenja strokovnjakov, zato so asist. mag. Senta Frol, dr. med., prof. dr. Mišo Šabovič, dr. med., in izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., opravili analizo.
Velik vpliv na počutje posameznika ima prvi vtis
Velikokrat pacient pred obiskom zobozdravstvene ordinacije občuti tesnobo, ki jo povzročijo slabe izkušnje iz preteklosti, pogovori s pacienti, ki so imeli slabe izkušnje z zobozdravniki, ali na splošno strah pred neznanim. Za najbolj uspešno premagovanje tesnobe je bistvenega pomena medsebojno zaupanje zobozdravnika in pacienta.
Prizadevajo si za celostno obravnavo na enem mestu
Kronična bolečina v hrbtu je v Sloveniji zapostavljena, večinoma se v protibolečinskih ambulantah z njo ukvarjajo anesteziologi, ki pa sami ne morejo obravnavati vseh vidikov, ki jih vključuje kronična bolečina, opozarja predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine specialistka anesteziologije in reanimatologije Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., iz SB Izola.
Vedno proti Rtu dobre nade
Velika mera norosti, trme in debele kože. Poleg znanja so bile po besedah Marcele Omahen, mag. farm., prav te značilnosti temelj, na katerih je pred desetletjem zrasla pHARMONIA, takrat prva in edina slovenska medicinska revija, ki se je spopadla z vsebinskim marketingom.
Kdaj je čas za napotitev v paliativno oskrbo?
V Sloveniji je po podatkih aktualne raziskave, opravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana, srednji čas od napotitve bolnikov z rakom dojk v paliativno oskrbo do njihove smrti 18 dni. Kaj naj bo podlaga zgodnejših napotitev oziroma kdaj je pravi čas za napotitev v paliativno oskrbo, so razpravljali na novembrskih Dnevih internistične onkologije.
Zaradi opuščanja zdravljenja poslabšanje udari nazaj
Kaj so največje težave pri zdravljenju hiperholesterolomije in kako jih premagati, razlaga prim. Matija Cevc, dr. med., z UKC Ljubljana. Opozoril je tudi, da imajo nekateri povišan holesterol že od otroštva in taki posamezniki so še posebej ogroženi.
Dolgi covid-19: prepoznavanje in zdravljenje
Kaj je do sedaj znano o dolgem covidu-19? V preglednici smo zbrali strnjene podatke o dejavnikih tveganja, patogenezi, klinični sliki in zdravljenju, ki jih je prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavila na Fajdigovih dnevih.
Ko bolezen izzveneva, pa še kar ne morejo dihati
Kateri bolniki po prebolelem covidu-19 potrebujejo rehabilitacijo in kakšne oblike obstajajo, pojasnjuje doc. dr. Primož Novak, dr. med. V URI - Soča sprejemajo po vzpostavljenih kriterijih le najtežje bolnike, poleg tega obstajajo še tri možnosti rehabilitacije.
»Leto in pol je mimo in ta vrag ni prišel na naš oddelek«
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Covid in otroci: hospitaliziranih več kot 200 otrok. Kaj pa cepljenje?
Kaj kažejo klinične izkušnje o covidu-19 pri otrocih? Delta res huje prizadene otroke, kot so jih prvi sevi? Odgovore na to in vse, kar je treba vedeti o cepljenju otrok in mladostnikov, ponuja specialistka pediatrije dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Prelomno leto za kronično ledvično bolezen
Letošnje leto je prineslo pomembno novost v zdravljenju nediabetične kronične ledvične bolezni. Odobren je bil prvi zaviralec SGLT2, ki bolnike poleg ledvic ščiti tudi pred srčnimi zapleti. Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., s KO za nefrologijo, z UKC Ljubljana, predstavi mehanizem delovanja dapagliflozina, njegove učinke in katerim bolnikom ga lahko predpišemo.
Izboljšanje komunikacije med družinskim zdravnikom in nefrologom
S sistemskim izboljšanjem komunikacije med družinskim zdravnikom in nefrologom bi v nekaterih primerih lahko že na primarnem nivoju pomagali urediti zdravljenje hiperkaliemije in drugih elektrolitnih motenj, da napotitev v urgentno službo ne bi bila potrebna, pravi prof. dr. Jernej Pajek, dr. med. Za zdravljenje hiperkaliemije je na voljo novo zdravilo. Kaj prinaša v klinično prakso?
Izboljšanje odziva PSA, rPFS, MFS in OS
Dodatna analiza kliničnih raziskav TITAN in SPARTAN, v kateri so bolnike stratificirali po starosti, je pokazala dobrobit zdravljenja z apalutamidom v kombinaciji z ADT pri bolnikih z razsejanim za kastracijo občutljivim rakom prostate in pri bolnikih z nerazsejanim proti kastraciji odpornim rakom prostate.
Kako komunicirati o osebah s pljučnim rakom?
Mednarodno združenje za preučevanje pljučnega raka (IASLC) je izdalo osnovna priporočila, ki spodbujajo spoštljivo komunikacijo o osebah s pljučnim rakom. Na prvo mesto postavljajo bolnika in premoščanje stigme, ki jo doživljajo zaradi kajenja.
Kakšno je poznavanje imunoterapije in prognoze raka?
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Revolucija v zdravljenju raka pljuč
Terapija z zaviralci imunskih nadzornih točk je pred desetimi leti spremenila pogled na to, kako lahko obvladujemo raka, in danes še vedno pomeni revolucijo v zdravljenju te bolezni. Kdaj in kako se imunoterapija uporablja pri zdravljenju raka pljuč in kakšne so izkušnje pri zdravljenju na Kliniki Golnik, je razložila pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Aktualna revija
