Znanost in družbena omrežja so povezani

Ajda Medved je mlada raziskovalka na Oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta, letos končuje doktorski študij biomedicine. Njen zaščitni znak je vsaj dve številki prevelik suknjič, lahko tudi možev. Svoje zgodbe, misli in znanje objavlja na TikToku in zatrjuje, da ni vplivnica, čeprav njeni sledilci zagotovo menijo drugače. Bila je tudi državna prvakinja v umetnostnem plavanju v časih, ko je bil to edini šport, rezerviran za punce.

Preberi več

Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?

Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.

27. 3. 2022

O neželenih pojavih imunoterapije

Kateri so najpogostejši stranski sopojavi zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk in kako jih obvladati v ambulanti družinske medicine, je razložila doc. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštitituta Ljubljana. Kako spremljati bolnike in kdaj jih napotiti k specialistu?

25. 3. 2022

Kožni melanom in dedna obremenjenost

Katere osebe imajo zaradi dedne obremenjenosti večje tveganje za nastanek kožnega melanoma? Kdaj je potrebna napotitev v ambulanto za genetsko svetovanje na OIL? Informacije je v preglednici strnila doc. dr. Barbara Perić, dr. med.

25. 3. 2022

Je rak že kronična bolezen?

Ali danes o raku že lahko govorimo kot o kronični bolezni? Kaj vpliva na daljša preživetja bolnikov? Odgovore je na 25. Schrottovih dnevih strukturirano nanizala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana

25. 3. 2022

Niso vsi »grdi rački«

»V Sloveniji bolnikom pri obravnavi melanoma ponujamo vse, kar zmoremo in znamo, delamo dobro,« poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na že 18. šoli o melanomu je ponovno opozorila tudi na manj značilne oblike in mesta pojavljanja. Kako jih odkriti?

25. 3. 2022

Izzivi pri napotovanju bolnikov s sumom na kožni tumor

Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., odgovarja na dileme pri izpolnjevanju napotnic za obravnavo bolnikov s sumom na kožni tumor pri dermatologu. Kakšna naj bo stopnja nujnosti in kateri podatek ne sme manjkati?

25. 3. 2022
Neuroscience and Biobehavioral Reviews

Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti

V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.

25. 3. 2022

»Akademska medicina je krvavo delo«

Problematika družinskega zdravnika, sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, razlike v plačnih razredih, neenaka dostopnost bolniških postelj in ideja o nacionalnem univerzitetnem kliničnem centru so bile nekatere izmed tem posveta o ključnih vprašanjih za razvoj zdravstva v Sloveniji v obdobju 2022–2032.

25. 3. 2022
VIDEO

Novosti v antibiogramu in predpisovanju antibiotikov

Novosti s področja protimikrobne odpornosti je veliko, na nedavnih Baničevih dnevih so bile predstavljene v več kot 30 predavanjih. Nekaj najpomembnejših informacij, ki usmerjajo delovanje v klinični praksi, je strnila specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič, dr. med., z NLZOH Kranj.

25. 3. 2022

Od želenih do neželenih porastov hemoglobina

Pred začetkom zdravljenja z epoetini je treba pri bolnikih oceniti tveganje za pojav neželenih učinkov zdravljenja. Po njegovi uvedbi pa sta ključnega pomena redno spremljanje bolnikov in vzdrževanje koncentracije hemoglobina v optimalnem intervalu. Kako si lahko pri tem pomagamo? Svetuje Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm.

22. 3. 2022
INFOGRAFIKA

Redno ocenjevanje tveganj in odstopanj

Infografika prispeva časovna priporočila za laboratorijsko kontrolo hemograma glede na stopnjo kronične ledvične bolezni. Vključuje tudi ciljne vrednosti hemoglobina pri simptomatskih bolnikih z željo po izboljšanju kakovosti življenja ter pri asimptomatskih bolnikih z veliko srčno-žilno ogroženostjo.

22. 3. 2022
VIDEO

Trije temelji zdravljenja renalne anemije z epoetini

Kdaj začeti zdravljenje? Kako nadzirati odziv zdravljenja? Kakšne so tarčne vrednosti hemoglobina? Odgovarja Petra Falabella, dr. med., iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.

22. 3. 2022

NOAK in možganska kap

Ne-vitamin K oralni antikoagulanti (NOAK) so zdravila prvega izbora v primarni in sekundarni preventivi ishemične možganske kapi (IMK) pri bolnikih z nevalvularno atrijsko fibrilacijo (NVAF).

16. 3. 2022
Intervju, Ana Marija Ledinšek, dr. med.

Drug brez drugega ne moremo

»Trenutno so odnosi na delu tudi zaradi epidemiološke situacije dodatno skrhani. Veliko lepše in bolj produktivno bi lahko delali, če bi se vsi trudili stopiti skupaj,« je prepričana specializantka žilne kirurgije Ana Marija Ledinšek, dr. med., iz SB Celje.

16. 3. 2022

Ko manjka del slike v sredini

Leberjeva hereditarna optična nevropatija (LHON) je bolezen, ki jo povzroča okvara v delovanju mitohondrijev – celičnih organelov, ki proizvajajo energijo. Ocenjuje se, da se v populaciji pojavlja pri 1/32.000 do 1/65.000 ljudi, v Sloveniji je teh bolnikov približno 50.

16. 3. 2022

Koristi farmakovigilance?

Poročanje o neželenih učinkih zdravil (NUZ) se v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje, a v praksi še vedno velja, da je tako imenovana kultura poročanja pri nas slaba. Zakaj je slaba in kakšne so na drugi strani prednosti doslednega zbiranja in poročanja? Piše asist. Mina Kovačevič, mag. farm., spec. klin. farm.

16. 3. 2022

Kako prepoznamo in zdravimo onihomikoze

Glivične okužbe nohtov oziroma onihomikoze niso zgolj estetska težava, ampak negativno vplivajo na kakovost življenja, zato je pomembno, da jih prepoznamo in pravilno zdravimo, poudarja spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.

16. 3. 2022

Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS

Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze (MS) se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos pa je na voljo novo popolnoma humano monoklonsko protitelo ofatumumab. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med.

16. 3. 2022
Uvodnik

Nezadostno naslovljeni izzivi

Večina, okoli 8.000 od nekaj več kot 10.000 človeških bolezni, je redkih. Pa vendar so bile praviloma zapostavljene tako v zdravstvenih sistemih kot pri reševanju socialnih izzivov bolnikov in družin.

16. 3. 2022

Preveč nespecifičnih težav – preveč rastnega hormona?

Kaj je pokazala podrobna analiza, ki so jo v UKC Ljubljana izvedli v kohorti oseb z akromegalijo, predstavlja spec. interne medicine izr. prof. dr. Mojca Jensterle - Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.

16. 3. 2022
VELIKI 4 - JAMA

Dejavniki tveganja za preeklampsijo med nosečnicami

Ameriške smernice svetujejo majhne odmerke aspirina v nosečnosti, če obstajajo nekateri dejavniki tveganja za razvoj preeklampsije. Kakšna je prevalenca teh dejavnikov med nosečnicami, ki so v letu 2019 rodile v ZDA, je bilo ocenjeno v raziskavi, katere rezultati so bili januarja letos objavljeni v publikaciji JAMA Network.

16. 3. 2022
SLOVENSKA STROKA

Uporaba fotobiomodulacije za zdravljenje hiposalivacije

Ker je predhodna klinična raziskava (1) asist. dr. Lidije Nemeth, dr. med., pokazala, da je fotobiomodulacija pri preiskovancih izboljšala pretok sline, je skupina raziskovalcev z metaanalizo (2) skušala dognati, kakšen je njen klinični pomen pri osebah s kserostomijo (občutkom suhih ust), ki je nastala zaradi posledic bolezni ali zdravljenja.

16. 3. 2022

Vizija ministrstva za zdravje

Opisanih je bilo že okrog 8.000 različnih redkih bolezni in po ocenah ima 5–8 % prebivalcev vsaj eno RB, kar lahko pomeni prek 100.000 oseb v Sloveniji. Področje RB se zelo hitro razvija.

16. 3. 2022

Aktualni e-novičnik

Hibridna oskrba kroničnih bolnikov

26. 3. 2026

Čas so možgani

25. 3. 2026

AMK: Novosti v obravnavi

25. 3. 2026

Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi

24. 3. 2026

Znanost in družbena omrežja so povezani

25. 3. 2026
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2026 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.