Da bi vsakdo z redko boleznijo dobil najboljšo obravnavo
Področje redkih bolezni (RB) je bilo prepoznano kot eden pomembnejših izzivov na ravni celotne EU, ki si je skupaj z nacionalnimi vladami zastavila cilj, da izboljša prepoznavanje in zdravljenje RB s krepitvijo sodelovanja na evropski ravni, usklajevanjem in podpiranjem nacionalnih načrtov za RB ter direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
Kje so še izzivi pri zdravljenju sladkorne bolezni?
Še tako dobro znanje o zdravljenju sladkorne bolezni in njegovo osveževanje z novimi spoznanji in najnovejšimi smernicami nam ne koristi, če ni dobrega sodelovanja z osebo s sladkorno boleznijo, poudarja specialistka družinske medicine Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz Zdravstvenega doma Celje. Kje vidi izzive in priložnosti pri zdravljenju sladkorne bolezni v ambulanti družinske medicine?
Kako ukrepati ob odkriti trombocitopeniji?
Imunsko trombocitopenijo sprožijo različna stanja, najpogosteje virusne okužbe, lahko tudi cepljenja. Lahko se pojavi v sklopu nekaterih avtoimunih obolenj, na primer sistemskega lupusa, ali pa zaradi imunske disregulacije pri različnih oblikah imunske pomanjkljivosti. Neredko pa vzrok oziroma sprožilni dejavnik ni znan.
Pomembne novosti pri klinični obravnavi SPO
V klinični praksi je nekaj pomembnih sistemskih novosti na področju obravnave spolno prenosljivih okužb (SPO), za katere je pomembno, da jih zdravniki poznajo, pravi specialistka infektologije prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Kaj vse se je spremenilo?
O vztrajnih telesnih simptomih
Do 25 % bolnikov, ki obiskujejo zdravnika družinske medicine, toži za dolgotrajnejšimi telesnimi simptomi, za katere po številnih preiskavah ne najdemo organskega vzroka. Bolniki s tako imenovanimi medicinsko nepojasnjenimi stanji ali vztrajnimi telesnimi simptomi, katerih število je v epidemiji še naraslo, razkrivajo potrebo po novih pristopih v medicini.
Davek pandemije covida-19
Pandemija covida-19 je globoko zarezala v naš vsakdan. Prinesla je podaljšanje časa sedenja s pet na osem ur, manj urejen ritem prehranjevanja, pogostejše poseganje po nezdravih prigrizkih, povečanje uživanja alkohola. Prikovanost na dom nas je že stala spremembo življenjskega sloga in tudi zdravja, je kritičen Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kaj narekuje spremembo zdravljenja?
Pojav komplikacij klasičnega zdravljenja napoveduje kritično točko v obravnavi bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Kaj lahko ponudimo v nadaljevanju in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila za kontinuirano zdravljenje, ki so ga slovenski bolniki dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Možganska kap, kaj pa zdaj?
»Eden ključnih elementov rehabilitacijske oskrbe je dobra organiziranost in usklajenost zdravstvenih služb,« je predavanje o rehabilitaciji po možganski kapi (MK) na 5. interdisciplinarnem mednarodnem kongresu žilne nevrologije začela doc. dr. Nika Goljar Kregar, dr. med., z URI – Soča v sodelovanju s prim. izr. prof. dr. Bredo Jesenšek Papež, dr. med., z IFRM UKC Maribor.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
Bomo spet pozabili na redke bolezni?
Po podatkih evropskega registra preteče od prvega simptoma do diagnoze Fabryjeve bolezni od 15 do 20 let. Ta čas se po besedah specialista interne medicine prim. Bojana Vujkovca, dr. med., ne skrajšuje. Eden od razlogov je način delovanja v medicini, ki botruje zapostavljenosti redkih bolezni na splošno. Prim. Vujkovac mu nazorno pravi »vrtičkarstvo«.
Kot da Crohnova bolezen ni dovolj
Po znanih podatkih naj bi med 17 in 50 % bolnikov s Crohnovo boleznijo imelo fistule, najpogosteje perianalne. »Pri 5 do 10 % so perianalne fistule celo prva manifestacija Crohnove bolezni,« pravi spec. gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Črevesna mikrobiota pri covidu-19
Disbioza, ki jo sproži covid-19, lahko poveča dovzetnost za ponovne okužbe ali verjetnost za dolgoročne zdravstvene težave. Vsebino infografike je pripravil izr. prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm., zaposlen na Odseku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan.
Črevesni imunski sistem – kaj moramo vedeti?
Zaradi stalne aktivnosti imunskega sistema nekateri pravijo, da dogajanje v črevesni sluznici ves čas spominja na vnetje nizke stopnje. Kdaj to prehaja v aktivno, intenzivno vnetje in kateri dejavniki prispevajo k spremembam črevesnega imunskega sistema? Piše prof. dr. Rok Orel, dr. med., iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Hitro, enotno in učinkovito ukrepanje
Skrb zbujajoča je možnost, da bodo otroci, katerih matere se z RSV niso prekužile v nosečnosti in ki se niso srečali z RSV v prvem letu življenja, zaradi pomanjkanja dejavnikov odpornosti proti njemu ob kasni okužbi zboleli težje. Ob sproščanju ukrepov in ponovni možnosti potovanj pa se lahko pojavljajo tudi »zunajsezonski« izbruhi okužb z RSV. Kako učinkovito ukrepati na ravni države in ECDC, piše dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Kako razlikovati RSV od drugih bolezni?
Kako v covidnih časih, ko veliko posvetov med bolniki in njihovimi starši ter zdravniki poteka po telefonu in elektronski pošti, prepoznati zaplete respiratornih obolenj, odgovarja specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med. Med drugim pojasni, kateri znaki zahtevajo pozornost in predstavi zanimivo prakso iz tujine.
Razblinjamo zmote o covidu-19
Mite o covidu-19 in o obsežnih stranskih učinkih zdravil, protitelesih, cepljenju, nosečnosti, povezavi s sladkorno boleznijo tipa 1 pri otrocih, uporabnosti prehranskih dodatkov in še čem smo razblinili s specialistko infektologinjo dr. Nino Kmet Grasselli, dr. med., s KO za infektologijo UKC Ljubljana.
Anemija kronične bolezni – anemija vnetja
Anemija vnetja je druga najpogostejša oblika anemije, takoj za anemijo zaradi pomanjkanja železa. Ločevanje med njima je pomembno za pristop k zdravljenju bolnikov. Vsebino infografike je pripravila Petra Falabella, dr. med., specializantka interne medicine iz Splošne bolnišnice Nova Gorica.
Aktualna revija
