Koristi farmakovigilance?
Poročanje o neželenih učinkih zdravil (NUZ) se v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje, a v praksi še vedno velja, da je tako imenovana kultura poročanja pri nas slaba. Zakaj je slaba in kakšne so na drugi strani prednosti doslednega zbiranja in poročanja? Piše asist. Mina Kovačevič, mag. farm., spec. klin. farm.
Preveč nespecifičnih težav – preveč rastnega hormona?
Kaj je pokazala podrobna analiza, ki so jo v UKC Ljubljana izvedli v kohorti oseb z akromegalijo, predstavlja spec. interne medicine izr. prof. dr. Mojca Jensterle - Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.
Dejavniki tveganja za preeklampsijo med nosečnicami
Ameriške smernice svetujejo majhne odmerke aspirina v nosečnosti, če obstajajo nekateri dejavniki tveganja za razvoj preeklampsije. Kakšna je prevalenca teh dejavnikov med nosečnicami, ki so v letu 2019 rodile v ZDA, je bilo ocenjeno v raziskavi, katere rezultati so bili januarja letos objavljeni v publikaciji JAMA Network.
Uporaba fotobiomodulacije za zdravljenje hiposalivacije
Ker je predhodna klinična raziskava (1) asist. dr. Lidije Nemeth, dr. med., pokazala, da je fotobiomodulacija pri preiskovancih izboljšala pretok sline, je skupina raziskovalcev z metaanalizo (2) skušala dognati, kakšen je njen klinični pomen pri osebah s kserostomijo (občutkom suhih ust), ki je nastala zaradi posledic bolezni ali zdravljenja.
Spodbudni rezultati zdravljenja debelosti s kagrilintidom
Raziskava faze II, nedavno objavljena v reviji Lancet, je potrdila klinično učinkovitost različnih odmerkov kagrilintida pri obvladovanju telesne teže in dobro prenašanje takšnega zdravljenja. Omenjeni rezultati podpirajo izvedbo nadaljnjih kliničnih raziskav, ki bi to zdravilo z novim načinom delovanja lahko privedle do klinične prakse.
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Slovenski specialisti pediatrije so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali oceniti prevalenco dejavnikov tveganja in biooznačevalcev pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
Redki primerki
Te dni se sprašujem, kaj pomeni redkost. Ko ne gre po magistrali, misli spakirajo sendvič in peš zavijejo v bližnje ulice. Razbiram table ob poti. Maloštevilnost, posebnost, drugačnost? Okrog mene se začnejo sprehajati najbolj nenavadni trenutki in zgodbe, najbolj nevsakdanji ljudje, kar sem jih kdaj spoznala, in na lepem nisem več sama. Vse več nas je in kar še in še prihajajo. Barve postajajo gostejše ...
Kje smo in kako naprej?
V Sloveniji smo pri prepoznavanju bolnikov s transtiretinsko amiloidno kardiomiopatijo, ki se v svetovnem merilu v strokovnih krogih pogosteje omenja šele zadnjih nekaj let, dosegli pomemben napredek. S sistematičnim pristopom k ozaveščanju nam je uspelo vidno dvigniti raven znanja in zavedanja o bolezni. Takšno »samozavest« sta nam v zadnjih letih vlila predvsem dva mejnika.
Kaj kažejo najnovejši podatki o zaviralcih CGRP?
Zaviralci CGRP za zdravljenje migrene niso več nova zdravila. O njihovi učinkovitosti priča vrsta dokazov iz nadzorovanega kliničnega okolja in klinične prakse. Kaj kažejo najnovejši podatki neposredne primerjave z drugo aktivno učinkovino?
Najbolj varovalne veščine so medosebni odnosi
»Ponekod je delež izgorelega zdravstvenega osebja več kot 50-odstoten, kažejo podatki s področja družinske medicine, kar je resna grožnja zdravstvenemu sistemu. Če k temu dodamo še vse večjo nasilnost in nespoštljivost bolnikov, so razmere izrazito neugodne in nevarne,« je na delavnici v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije opozorila prof. dr. Polona Selič - Zupančič, univ. dipl. psih.
O učinkovitosti in varnosti nove kreme za zdravljenje psoriaze v plakih
Luskavica (psoriaza) je kronična vnetna kožna bolezen, pogojena s številnimi genetskimi in imunološkimi dejavniki. Z obstoječimi zdravili se je (še?) ne da pozdraviti, lahko pa zelo učinkovito lajšamo simptome. Po zdaj znanih podatkih ima na razvoj luskavice velik vpliv dednost, za zagon pa so potrebni še dejavniki iz okolja.
Juhica ob odpovedi prebavil je napaka
Bolnike z odpovedjo ali prizadetostjo prebavil moramo vedno obravnavati multidisciplinarno, kar je pogosto preizkušnja za naše klinične razmere, meni spec. anesteziologije in reanimatologije izr. prof. dr. Nada Rotovnik, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Vpliv vitamina D na rak dojk
Rezultati velike prospektivne raziskave Pathways so pokazali, da je zadostna raven vitamina D v krvi ob postavitvi diagnoze raka dojk verjetno povezana z boljšim izidom zdravljenja. Ob rastočem zanimanju za to temo je specialistka interne medicine in endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., predstavila do zdaj znana dejstva, možnosti in omejitve.
Primerljivo ali bolje kot v Evropi
V Centru za cistično fibrozo na Pediatrični kliniki je obravnava otrok in mladostnikov že vrsto let multidisciplinarna. Da delajo dobro, dokazuje tudi primerjava kazalnikov kakovosti obravnave s podatki iz registra bolnikov pri Evropskem združenju za cistično fibrozo (The European Cystic Fibrosis Society Patient Registry – ECFSPR), razlaga spec. pediatrije mag. Marina Praprotnik, dr. med.
Da bi vsakdo z redko boleznijo dobil najboljšo obravnavo
Področje redkih bolezni (RB) je bilo prepoznano kot eden pomembnejših izzivov na ravni celotne EU, ki si je skupaj z nacionalnimi vladami zastavila cilj, da izboljša prepoznavanje in zdravljenje RB s krepitvijo sodelovanja na evropski ravni, usklajevanjem in podpiranjem nacionalnih načrtov za RB ter direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
Kje so še izzivi pri zdravljenju sladkorne bolezni?
Še tako dobro znanje o zdravljenju sladkorne bolezni in njegovo osveževanje z novimi spoznanji in najnovejšimi smernicami nam ne koristi, če ni dobrega sodelovanja z osebo s sladkorno boleznijo, poudarja specialistka družinske medicine Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz Zdravstvenega doma Celje. Kje vidi izzive in priložnosti pri zdravljenju sladkorne bolezni v ambulanti družinske medicine?
Aktualna revija
