Revolucija v medicini
Za vedno večji delež bolezni poznamo primarni vzrok na molekulskem ali celičnem nivoju. Z razvojem znanosti in biomedicinskih tehnologij prihajamo v obdobje, ko bo mogoče vedno večje število takšnih bolezni tudi zdraviti, bodisi z usmerjanjem selektivno na tarčne celice bodisi s popravljanjem genskega zapisa ali njegovim nadomeščanjem.
Zaščita pred okužbo s HIV v resničnem življenju
Raziskava, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da zdravilo za preprečevanje okužbe s HIV, ki se jemlje pred izpostavitvijo okužbi, v resničnem življenju zaradi slabšega sodelovanja ogrožene populacije ne dosega takšne učinkovitosti, kot je bila dokazana v nadzorovanih kliničnih raziskavah.
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Nove različice nas ne smejo uspavati
Bolniki z dejavniki tveganja naj se cepijo takoj in naj ne čakajo na usmerjena cepiva, je na spletnem strokovnem posvetu Pasti covida-19 v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije dejala prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana.
ATTR-CM: kje vse jo moramo iskati?
Gre za pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, ki terja veliko umrljivost. Od pojava simptomov srčnega popuščanja bolniki živijo še dve do tri leta in imajo zelo slabo kakovost življenja. Zakaj je pomembno, da te bolnike čim prej najdemo in zdravimo, razlaga doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Učinkovitost intervencij za izgubo telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla sistematski pregled in metaanalizo učinkovitosti intervencij na primarni ravni za izgubo telesne teže pri odraslih. Ugotavljali so, kakšna je bila razlika v izgubi teže in ali obstajajo razlike v intervenciji medicinskega in nemedicinskega osebja. Članek je bil objavljen v publikaciji BMJ.
Zdravniškega poklica ne bi zamenjala za nobeno kolajno
Bila je vrhunska športnica, danes pa je Sara Habjan, dr. med. iz UKC Ljubljana, z vsem srcem predana specialistka kardiologije in vaskularne medicine, ki včasih razmišlja v italijanščini. Vedno znova jo vleče na Obalo, tako kot vse Primorce, in vedno znova se vrača k trdemu delu, zelo zanimivemu in hkrati polnemu izzivov.
Večji odmerek informacij
Bolniki, ki prejemajo protibolečinsko terapijo, si neredko želijo, da bi jim zdravnik predpisal močnejše ali drugo zdravilo. Nakazuje pa se, da je izziv prav v tem, da so bolniki pri jemanju zdravil nedosledni. »V ambulanti družinske medicine moramo več poudarka nameniti razlagi o načinu jemanja analgetikov v skladu z navodili,« poudarja prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., specialist splošne medicine iz ZD Škofja Loka, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine.
Novosti v obravnavi tumorjev jeter na HPB-konziliju
V UKC Ljubljana že vrsto let redno poteka hepato-pankreatiko-biliarni konzilij (HPB-konzilij), na katerem se vsak teden obravnavajo bolniki z rakavimi obolenji jeter, trebušne slinavke in žolčnih vodov ter tudi številno drugo patologijo tega področja. Odslej je za kakovostnejšo obravnavo na voljo spletni obrazec za prijavljanje bolnikov na konzilij.
Vroče teme na ESC 2022
Letos je bilo na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v desetih »hot line« sklopih predstavljenih 36 študij, za katere pričakujemo, da bodo pomembno dopolnile področja srčno-žilne preventive, digitalnega zdravstva in umetne inteligence v medicini, srčnega popuščanja, antitrombotične terapije in interventne kardiologije ter covida-19.
Jesensko listje, kam hitiš …
Je res že jesen? Tako kmalu? Tako kmalu. V dovršenem ritmu narave, ne glede na našo (ne-)pripravljenost. Veličastje pridelkov, šelestenje porumenelih in krvavo rjavih listov, hladne meglice, arhitekturni podvigi živali, ki gradijo zimska domovanja. Ko s toplo skodelico v dlaneh pogledam vse to, me nič več ne skrbi vse krajši dan in ugotovitev, da spet nimam primerne obutve za dež.
Premiki v zdravljenju ne-Hodgkinovih limfomov
Pri zdravljenju ne-Hodgkinovih limfomov (NHL) smo v tem letu glede na izsledke raziskav dočakali več novosti, ki pomenijo tudi premik v klinični praksi. Kaj prinašajo spremembe za slovenske bolnike in kateri izzivi v zdravljenju ostajajo še neodgovorjeni?
Koliko gibanja za zmanjšanje tveganja za možgansko kap?
Telesna nedejavnost je že dolgo poznan dejavnik tveganja za možgansko kap. S pomočjo naprav, ki merijo gibanje telesa, so raziskovalci v populaciji starejših v ZDA skušali natančneje opredeliti povezavo med časom gibanja oziroma sedenja in tveganjem za možgansko kap. Članek z rezultati raziskave je bil objavljen v publikaciji JAMA junija letos.
Novost v zdravljenju otrok z motnjo v rasti
»Želimo si hitre prepoznave in hitrega začetka zdravljenja otrok nizke rasti,« poudarja izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Predstavil je pomembno novost v zdravljenju, ki zboljša adherenco in s tem njegovo učinkovitost.
Renalna anemija danes in jutri
Renalno anemijo je pomembno zdraviti, saj ne vpliva le na psihofizično zmogljivost bolnikov, ampak tudi na njihov srčno-žilni sistem in s tem prispeva k večji umrljivosti. Kaj morate vedeti o zdravljenju in o letošnji novosti? Ključne informacije je povzela asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Uporaba glukoznega senzorja pri predšolskih otrocih s SB1
Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) je vse pogostejša uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini (continuous glucose monitoring – CGM), ki je dokazano učinkovita pri odraslih bolnikih, pri predšolskih otrocih pa o tem še ni zadostnih podatkov.
Kdaj še pomisliti na CAA?
V zadnjem času se veliko razmišlja o povezavi med poškodbo glave v mladosti in razvojem cerebralne amiloidne angiopatije (CAA) nekaj desetletij kasneje pri mlajših bolnikih. V literaturi so znani opisi bolnikov, ki so v mladosti utrpeli hujšo poškodbo glave in kasneje razvili CAA. Štiri primere smo obravnavali tudi v UKC Ljubljana.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine iz Bolnišnice Topolšica je na srečanju ABC diabetes predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi? Kaj bo na voljo bolnikom v prihodnosti?
Aktualna revija
