Kako do pravilne diagnoze?
Kako postavitvi pravilno diagnozo rakave bolezni v ambulanti družinske medicine? Katerih znakov za alarm ne smemo spregledati in katere so najpogostejše diagnostične napake? Infografika ponuja strnjene informacije, ki jih je zajela asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine.
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
O neželenih pojavih imunoterapije
Kateri so najpogostejši stranski sopojavi zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk in kako jih obvladati v ambulanti družinske medicine, je razložila doc. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštitituta Ljubljana. Kako spremljati bolnike in kdaj jih napotiti k specialistu?
Je rak že kronična bolezen?
Ali danes o raku že lahko govorimo kot o kronični bolezni? Kaj vpliva na daljša preživetja bolnikov? Odgovore je na 25. Schrottovih dnevih strukturirano nanizala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana
Niso vsi »grdi rački«
»V Sloveniji bolnikom pri obravnavi melanoma ponujamo vse, kar zmoremo in znamo, delamo dobro,« poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na že 18. šoli o melanomu je ponovno opozorila tudi na manj značilne oblike in mesta pojavljanja. Kako jih odkriti?
Izzivi pri napotovanju bolnikov s sumom na kožni tumor
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., odgovarja na dileme pri izpolnjevanju napotnic za obravnavo bolnikov s sumom na kožni tumor pri dermatologu. Kakšna naj bo stopnja nujnosti in kateri podatek ne sme manjkati?
Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti
V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.
»Akademska medicina je krvavo delo«
Problematika družinskega zdravnika, sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, razlike v plačnih razredih, neenaka dostopnost bolniških postelj in ideja o nacionalnem univerzitetnem kliničnem centru so bile nekatere izmed tem posveta o ključnih vprašanjih za razvoj zdravstva v Sloveniji v obdobju 2022–2032.
Novosti v antibiogramu in predpisovanju antibiotikov
Novosti s področja protimikrobne odpornosti je veliko, na nedavnih Baničevih dnevih so bile predstavljene v več kot 30 predavanjih. Nekaj najpomembnejših informacij, ki usmerjajo delovanje v klinični praksi, je strnila specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič, dr. med., z NLZOH Kranj.
Od želenih do neželenih porastov hemoglobina
Pred začetkom zdravljenja z epoetini je treba pri bolnikih oceniti tveganje za pojav neželenih učinkov zdravljenja. Po njegovi uvedbi pa sta ključnega pomena redno spremljanje bolnikov in vzdrževanje koncentracije hemoglobina v optimalnem intervalu. Kako si lahko pri tem pomagamo? Svetuje Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm.
Redno ocenjevanje tveganj in odstopanj
Infografika prispeva časovna priporočila za laboratorijsko kontrolo hemograma glede na stopnjo kronične ledvične bolezni. Vključuje tudi ciljne vrednosti hemoglobina pri simptomatskih bolnikih z željo po izboljšanju kakovosti življenja ter pri asimptomatskih bolnikih z veliko srčno-žilno ogroženostjo.
Drug brez drugega ne moremo
»Trenutno so odnosi na delu tudi zaradi epidemiološke situacije dodatno skrhani. Veliko lepše in bolj produktivno bi lahko delali, če bi se vsi trudili stopiti skupaj,« je prepričana specializantka žilne kirurgije Ana Marija Ledinšek, dr. med., iz SB Celje.
Ko manjka del slike v sredini
Leberjeva hereditarna optična nevropatija (LHON) je bolezen, ki jo povzroča okvara v delovanju mitohondrijev – celičnih organelov, ki proizvajajo energijo. Ocenjuje se, da se v populaciji pojavlja pri 1/32.000 do 1/65.000 ljudi, v Sloveniji je teh bolnikov približno 50.
Kako prepoznamo in zdravimo onihomikoze
Glivične okužbe nohtov oziroma onihomikoze niso zgolj estetska težava, ampak negativno vplivajo na kakovost življenja, zato je pomembno, da jih prepoznamo in pravilno zdravimo, poudarja spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze (MS) se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos pa je na voljo novo popolnoma humano monoklonsko protitelo ofatumumab. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med.
Koristi farmakovigilance?
Poročanje o neželenih učinkih zdravil (NUZ) se v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje, a v praksi še vedno velja, da je tako imenovana kultura poročanja pri nas slaba. Zakaj je slaba in kakšne so na drugi strani prednosti doslednega zbiranja in poročanja? Piše asist. Mina Kovačevič, mag. farm., spec. klin. farm.
Preveč nespecifičnih težav – preveč rastnega hormona?
Kaj je pokazala podrobna analiza, ki so jo v UKC Ljubljana izvedli v kohorti oseb z akromegalijo, predstavlja spec. interne medicine izr. prof. dr. Mojca Jensterle - Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.
Aktualna revija
