O sodobnih ciljih zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni
Cilji zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni so se v zadnjih letih zelo zvišali. Kakšna so realna pričakovanja v vsakdanji klinični praksi, kjer imajo bolniki številna pridružena obolenja? Kako izbrati najboljše zdravilo za posameznega bolnika in kako optimizirati zdravljenje, če cilji zdravljenja niso doseženi, razlaga dermatologinja Maruška Marovt, dr. med., iz Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.
Smernice ADA v klinični praksi
Letošnja priporočila ADA se osredotočajo na dejavnike tveganja, ki ogrožajo osebe s sladkorno boleznijo, in tudi tiste, pri katerih obstaja tveganje za pojav sladkorne bolezni, razlaga Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine, iz ZD Koper. ADA je zato postavila štiri temelje zdravljenja, ki nadgrajujejo zdrav življenjski slog in s tem vplivajo na preprečevanje zapletov.
Nemoč zdravnikov: Res bi bili veseli, če bi nam kdo prisluhnil
Svetovna organizacija zdravnikov družinske medicine (WONCA) je 19. maj leta 2010 prvič razglasila za dan, namenjen poudarjanju vloge in prispevka družinskih zdravnikov in timov primarne zdravstvene oskrbe v zdravstvenih sistemih po vsem svetu. Letošnji dan poteka pod geslom »Family doctors-always there to care«, v prostem prevodu »Družinski zdravniki skrbimo za vas«.
Ena najpogosteje prezrtih diagnoz
Tudi več let lahko traja, da bolniki pridejo do diagnoze pankreatična eksokrina insuficienca, opozarja gastroenterolog Darko Siuka, dr. med. Ker je klinična slika zabrisana, ob neprepoznavanju bolezni pa usoda bolnikov slaba, je pomembno poznati rizične skupine bolnikov in ključne korake, ki vodijo do diagnoze.
Najboljši rezultati ob sodelovanju dietetika in edukaciji bolnika
Uspešna pri zdravljenju pankreatične eksokrine insuficience je nadomestna pankreatična encimska terapija, vendar pa je nujno sodelovanje dietetika in preverjanje kompliance, opisuje sodobno obravnavo gastroenterolog Matic Koželj, dr. med. Kako pristopiti k zdravljenju, da bo to učinkovito?
Preprečevanje posledic neobvladane ledvične anemije
Slaba odzivnost na zdravljenje z epoetini je povezana s pomembnim povečanjem obolevnosti in umrljivosti bolnikov. Oglejte si strnjen pregled možnih razlogov za neodzivnost oz. slabo odzivnost, ki smo mu dodali predlagane ukrepe. Avtorica infografike je Petra Falabella, dr. med., iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Ledvično anemijo bomo lahko učinkoviteje obvladovali
Z zaviralci prolil hidroksilaze smo dobili možnost, da bi lahko pomagali tudi tistim kroničnim ledvičnim bolnikom, ki jim do zdaj nismo mogli. Ključne spremembe, ki jih v klinično prakso vnaša nova terapevtska možnost, povzema izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije, iz UKC Ljubljana.
Kako kmalu bodo rezultati raziskav spremenili našo klinično prakso?
Letošnje najpomembnejše novosti na področju zdravljenja razsejanega raka prostate je povzela dr. Mojca Humar, dr. med., specialistka internistične onkologije iz Splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca Nova Gorica. Izpostavila je tri klinične raziskave in napovedala, kdaj bodo njihovi rezultati spremenili obstoječe algoritme zdravljenja.
Metaanaliza: trojna terapija in učinkovitost zaviralcev PARP
Oglejte si strnjen povzetek rezultatov dveh odmevnih metaanaliz, predstavljenih na kongresu ASCO GU. Kakšne uspehe dosega trojna terapija v primerjavi z dvojno pri mHORP in kaj sporočajo primerjalni rezultati glede učinkovitost zaviralcev PARP pri mKORP?
Kje je stroka najbolj napredovala in kako naprej?
Po zaključenem prvem dnevu Dermatološkega vikenda v Rimskih toplicah, ki je potekal konec marca, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Igorjem Bartenjevim, dr. med. Poleg tega, kje so se pri zdravljenju kožnih bolezni zgodili največji napredki, smo ga povprašali tudi, kako vidi prihodnost slovenske dermatologije.
Kaj je novega? Veliko!
Skokovito se razvijajo nove terapevtske možnosti za različne vnetne, pa tudi druge redkejše kožne bolezni. Kaj je na obzorju in kakšni so podatki najnovejših raziskav, je več kot 100 strokovnjakov predstavilo v več kot 300 izobraževalnih vsebinah na letošnjem kongresu Ameriške akademije za dermatologijo. Piše spec. dermatologije Olga Točkova, dr. med.
Na kaj pomisliti ob slabi odzivnosti na epoetine
O katerih vzrokih razmišljati, ko se pri bolniku s kronično ledvično boleznijo in anemijo soočimo s slabo odzivnostjo na epoetin? Kako naprej, ko pri zdravljenju vzroka nismo uspešni oziroma ko vzroka ne moremo odpraviti? Piše doc. dr. Nina Vodošek Hojs, dr. med., spec. nefrologije, iz UKC Maribor.
Najbolj neposrečeno je čakanje z napotitvijo k specialistu
Zakaj uvajati zdravila za srčno popuščanje čim hitreje, kdaj je izpolnjen kriterij za uvedbo in na kaj pri tem pomisliti, razlaga kardiolog doc. dr. David Žižek, dr. med., z UKC Ljubljana. Kot poudarja, je za uvedbo temeljne terapije ključen specialist družinske medicine, po uvedbi pa naj se z napotitvijo h kardiologu ne čaka.
Na kaj pomisliti, če topikalno zdravljenje ne prinaša rezultatov
Topikalno oziroma lokalno zdravljenje je navadno prva izbira zdravljenja onihomikoz, ki pa ni vedno uspešna. Specialist dermatovenerologije prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., in Ana Šujica, dr. med., opozarjata, da uspešnost zdravljenja povečujeta predvsem dva dejavnika.
Kdaj je na vrsti kombinirano zdravljenje?
Kombinirano zdravljenje onihomikoz ima prednost pred sistemskim ali lokalnim zdravljenje. Kdaj in kako primerno izvesti kombinirano antimikotično terapijo in na kaj biti pozorni pri izbiri, pojasnjuje spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Skozi prizmo lastnih izkušenj
V sklopu simpozija o novorazvrščenem zdravilu za zdravljenje recidivnih oblik multiple skleroze ofatumumabu je potekala okrogla miza, na kateri so domači strokovnjaki spregovorili skozi prizmo lastnih kliničnih izkušenj. Dotaknili so se vprašanj o učinkovitosti in varnosti zdravila, protokolih prehajanja med zdravili, režimu uporabe, sočasnih okužbah s SARS-CoV-2, svetovanju bolnikom, cepljenju, nosečnosti in dojenju ter predstavili mnenja o uporabi zdravila v prihodnosti.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos je na voljo novo, popolnoma humano monoklonsko protitelo. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje.
Primanjkljaja obravnav še nismo nadoknadili
Kakšne bodo posledice manka diagnoz kožnih tumorjev, ki so jih v času epidemije zabeležili v registru raka? Odgovarja prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OIL. Med drugim poudarja, da se breme melanoma v Sloveniji povečuje.
Kako do pravilne diagnoze?
Kako postavitvi pravilno diagnozo rakave bolezni v ambulanti družinske medicine? Katerih znakov za alarm ne smemo spregledati in katere so najpogostejše diagnostične napake? Infografika ponuja strnjene informacije, ki jih je zajela asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine.
Aktualna revija
