Tudi debeli so lahko podhranjeni
Po rezultatih raziskav je pri nas prehransko ogroženih 13,5 % splošne populacije in kar 60 % stanovalcev v negovalnih ustanovah. Naj med njimi ne prezremo pacientov s pridruženo debelostjo, opominja vodja Slovenskega združenja za klinično prehrano, specialistka splošne medicine, asist. dr. Milena Blaž Kovač, dr. med., iz ZD Ljubljana.
Algoritem za obravnavo revmatoloških bolezni z IPB
»Podatki o diagnosticiranju in zdravljenju revmatoloških bolezni s prizadetostjo pljučnega intersticija so skopi, splošno sprejetega mednarodnega konsenza tudi ni, zato je skupina revmatologov in pulmologov razvila algoritem, s katerim si prizadevamo izboljšati in poenotiti obravnavo teh bolezni,« je na Tavčarjevih dnevih povedala doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med.
Velik, morda prelomen korak pri zdravljenju hiperlipidemij
Kakšne so prve izkušnje iz prakse z novim zdravilom za zdravljenje odraslih s primarno hiperholesterolemijo (heterozigotno družinsko in nedružinsko) ali mešano dislipidemijo (kot dodatno zdravljenje ob dieti), so nam zaupali prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., dr. Dragan Kovačič, dr. med., in Mateja Verdinek, dr. med.
Kaj je zaželeno in čemu bi se radi izognili?
V nastajanju so nove smernice za zdravljenje depresije, predlog novih smernic, ki ga je oblikovala delovna skupina, je na 7. psihiatričnem kongresu predstavila specialistka psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med. Cilj novih smernic je, da bi bile v pomoč pri zdravljenju depresije ne le psihiatrom, ampak tudi zdravnikom na primarni ravni.
Prva priporočila za obravnavo nevropatske bolečine
»Na področju zdravljenja nevropatske bolečine nas čaka še nekaj dela, zato smo v prvem koraku pripravili predlog za prva slovenska priporočila, s katerimi bi zvišali raven obravnave te bolezni v Sloveniji,« je na Fajdigovih dnevih povedal specialist anesteziologije in reanimatologije prim. Gorazd Požlep, dr. med.
Bolečina v zobozdravstvu
Pacienti z zobobolom zobozdravnika pogosto najprej kontaktirajo po elektronski pošti ali telefonu. Dežurne službe v zobozdravstvu ni ali je omejeno dostopna, prav tako je za obravnavo potrebno kdaj čakati dan ali dva, zato je zelo pomembno, da pacientu svetujemo, kako v vmesnem času lahko lajša bolečino.
ECTRIMS 2021
Od 13. do 15. oktobra je potekal virtualni letni kongres Evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze (ECTRIMS), na katerem so strokovnjaki z vsega sveta predstavili nova dognanja o diagnostiki in zdravljenju te nevrološke bolezni. Povzeli smo nekaj odmevnih predstavitev.
Zdravljenje z NOAK po krvavitvi v centralni živčni sistem
Akutna krvavitev v centralni živčni sistem (CŽS) je resen zaplet zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK). Trenutne smernice o ponovni uvedbi zdravljenja z NOAK po krvavitvi v CŽS so omejene na mnenja strokovnjakov, zato so asist. mag. Senta Frol, dr. med., prof. dr. Mišo Šabovič, dr. med., in izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., opravili analizo.
Velik vpliv na počutje posameznika ima prvi vtis
Velikokrat pacient pred obiskom zobozdravstvene ordinacije občuti tesnobo, ki jo povzročijo slabe izkušnje iz preteklosti, pogovori s pacienti, ki so imeli slabe izkušnje z zobozdravniki, ali na splošno strah pred neznanim. Za najbolj uspešno premagovanje tesnobe je bistvenega pomena medsebojno zaupanje zobozdravnika in pacienta.
Prizadevajo si za celostno obravnavo na enem mestu
Kronična bolečina v hrbtu je v Sloveniji zapostavljena, večinoma se v protibolečinskih ambulantah z njo ukvarjajo anesteziologi, ki pa sami ne morejo obravnavati vseh vidikov, ki jih vključuje kronična bolečina, opozarja predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine specialistka anesteziologije in reanimatologije Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., iz SB Izola.
Vedno proti Rtu dobre nade
Velika mera norosti, trme in debele kože. Poleg znanja so bile po besedah Marcele Omahen, mag. farm., prav te značilnosti temelj, na katerih je pred desetletjem zrasla pHARMONIA, takrat prva in edina slovenska medicinska revija, ki se je spopadla z vsebinskim marketingom.
Kdaj je čas za napotitev v paliativno oskrbo?
V Sloveniji je po podatkih aktualne raziskave, opravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana, srednji čas od napotitve bolnikov z rakom dojk v paliativno oskrbo do njihove smrti 18 dni. Kaj naj bo podlaga zgodnejših napotitev oziroma kdaj je pravi čas za napotitev v paliativno oskrbo, so razpravljali na novembrskih Dnevih internistične onkologije.
Zaradi opuščanja zdravljenja poslabšanje udari nazaj
Kaj so največje težave pri zdravljenju hiperholesterolomije in kako jih premagati, razlaga prim. Matija Cevc, dr. med., z UKC Ljubljana. Opozoril je tudi, da imajo nekateri povišan holesterol že od otroštva in taki posamezniki so še posebej ogroženi.
Dolgi covid-19: prepoznavanje in zdravljenje
Kaj je do sedaj znano o dolgem covidu-19? V preglednici smo zbrali strnjene podatke o dejavnikih tveganja, patogenezi, klinični sliki in zdravljenju, ki jih je prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavila na Fajdigovih dnevih.
Ko bolezen izzveneva, pa še kar ne morejo dihati
Kateri bolniki po prebolelem covidu-19 potrebujejo rehabilitacijo in kakšne oblike obstajajo, pojasnjuje doc. dr. Primož Novak, dr. med. V URI - Soča sprejemajo po vzpostavljenih kriterijih le najtežje bolnike, poleg tega obstajajo še tri možnosti rehabilitacije.
»Leto in pol je mimo in ta vrag ni prišel na naš oddelek«
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Covid in otroci: hospitaliziranih več kot 200 otrok. Kaj pa cepljenje?
Kaj kažejo klinične izkušnje o covidu-19 pri otrocih? Delta res huje prizadene otroke, kot so jih prvi sevi? Odgovore na to in vse, kar je treba vedeti o cepljenju otrok in mladostnikov, ponuja specialistka pediatrije dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Prelomno leto za kronično ledvično bolezen
Letošnje leto je prineslo pomembno novost v zdravljenju nediabetične kronične ledvične bolezni. Odobren je bil prvi zaviralec SGLT2, ki bolnike poleg ledvic ščiti tudi pred srčnimi zapleti. Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., s KO za nefrologijo, z UKC Ljubljana, predstavi mehanizem delovanja dapagliflozina, njegove učinke in katerim bolnikom ga lahko predpišemo.
Aktualna revija
