Od teorije k praksi: prepoznate vse?
Kako prepoznati melanom, za katerega je značilna vertikalna rast in hitro zasevanje? Na kateri tip melanoma na koži obraza pomisliti pri starejših bolnikih? Kateri tip se značilno pojavlja na koži dlani in podplatov? Kako razločiti najpogostejše »posnemovalce« melanoma?
O bolj in manj znanih škodljivih učinkih UV-sevanja
Človek nima čutila za zaznavanje UV-sevanj in njihovo delovanje zaznamo prek odloženih posledic, ki se klinično izrazijo vidne očem, poudarja prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Celje. Kateri škodljivi učinki so tako v laični kot tudi v strokovni javnosti še premalo ozaveščeni?
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Do 80 % oseb pod vplivom kortikofobije
Pretiran in brezpredmeten strah pred kortikosteroidi, ki vodi v opustitev zdravljenja, je vse pogosteje opažen v dermatoloških ambulantah. Asist. dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med., doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., Maja Benko, dr. med., in doc. dr. Mateja Rakuša so preverjale, kako razširjen je med slovenskimi bolniki z atopijskim dermatitisom in luskavico ter kje je njegov izvor.
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Novi podatki Kliničnega registra kožnega melanoma
Breme melanoma se v Sloveniji povečuje, kažejo sveži podatki poročila kliničnega registra kožnega melanoma. Kateri so možni vzroki? Aktualne podatke je predstavila prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitut Ljubljana.
Adoptivna celična terapija tudi za zdravljenje melanoma
Kakšne dobrobiti v zdravljenju melanoma prinaša prva odobrena adoptivna celična terapija? Kateri prelomni rezultati utirajo pot uporabi imunoterapije pred kirurškim zdravljenjem malignega melanoma? Odmevne novosti v sistemskem zdravljenju ponujajo nedavne raziskave, predstavljene tudi na nedavnem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO).
Molekula desetletja spreminja vlogo nuklearne medicine
Zdaj je najboljši čas za delo v nuklearni medicini, meni prof. dr. Sabina Dizdarević, dr. med., spec. nuklearne medicine iz Univerzitetne bolnišnice in Medicinske fakultete Brighton in Sussex v Veliki Britaniji. Nanizala je rezultate kliničnih raziskav – pri večini je aktivno sodelovala – ki so spreminjale zdravljenje razsejanega raka prostate.
Premik v vse zgodnejše linije zdravljenja
Uspehi tarčnega radionuklidnega zdravljenja nevroendokrinih neoplazem so pospešili uporabo te oblike zdravljenja tudi pri raku prostate. O njeni varnosti in učinkovitost, izbiri ustreznih bolnikov in pričakovanih širitvah je govoril doc. dr. Luka Ležaić, dr. med., specialist nuklearne in interne medicine s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana.
Ne čakajmo kardiologa za postavitev končne diagnoze
»Da bolnik s sumom na srčno popuščanje pride do kardiologa in opravi ultrazvok srca, je v našem zdravstvenem sistemu lahko precej dolgotrajno, zamud pa si pri zdravljenju ne moremo privoščiti. Še najmanj pri starejših, komorbidnih bolnikih,« opozarja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Podaljšano celokupno preživetje ob dobri kakovosti življenja
Katere so pomembnejše klinične raziskave s teranostičnim oz. usmerjenim radioligandnim zdravljenjem raka prostate? Kako je algoritme zdravljenja začela spreminjati najbolj odmevna med njimi, raziskava VISION? Izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je zbral pomembne dokaze za klinično delo.
Čestitke za pomemben dosežek
Da je 177Lu-PSMA-617 na voljo tudi slovenskim bolnikom z razsejanim rakom prostate, je velik dosežek. Tako meni prof. dr. Irene Burger, dr. med., spec. nuklearne medicine, predstojnica Oddelka za nuklearno medicino Univerzitetne bolnišnice Basel, kjer to zdravljenje izvajajo že štiri leta. Kakšne so njene izkušnje in sporočila slovenskim kolegom?
Pljučna hipertenzija – dolga pot do diagnoze
Simptomi pljučne hipertenzije so nespecifični, zato lahko mine do diagnoze več let. Za katere bolnike je postavitev zgodnje diagnoze posebej pomembna? Kdaj naj družinski zdravnik pomisli na bolezen in kakšen je nabor preiskav na primarnem nivoju? Pojasnjuje asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Novi upi pri zdravljenju PAH s specifičnimi zdravili
Mineva dobrih 50 let od prvega svetovnega simpozija o pljučni hipertenziji v Nici leta 1973. Takrat specifičnih zdravil ni bilo na voljo, bolniki s pljučno hipertenzijo so bili zdravljeni le podporno, ko se je razvilo desnostransko srčno popuščanje. Pred ero specifičnih zdravil je bila mediana preživetja 2,8 leta. S prihodom specifičnih zdravil se je preživetje pomembno podaljšalo, najmanj za dva- do trikrat, pri bolnikih, ki so slabo odzivni na specifično terapijo, pa vedno prihaja v poštev presoja o transplantaciji pljuč.
Več pozornosti posvetimo posledicam pasavca
Nevropatska bolečina, ki poteka po dermatomu in se pojavlja vsaj 90 dni od akutnega izbruha izpuščaja, je lahko kompleksna in težko obvladljiva. Doc. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz UKC Ljubljana, je poudarila, da običajni neopioidni analgetiki proti tej vrsti bolečine niso učinkoviti.
Dejavniki tveganja za nastanek treh najpogostejših kožnih rakov
Kateri dejavniki tveganja imajo dokazano vlogo pri nastanku melanoma, bazalnoceličnega karcinoma in ploščatoceličnega karcinoma? Strnjenje informacije je v preglednici pripravila Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Novi izzivi in priložnosti v spremljanju
Na 35. Onkološkem vikendu so udeleženci skupaj s predstavnicama Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani doc. dr. Vesno Homar, dr. med., in asist. Matejo Kokalj Kokot, dr. med., razpravljali o potrebnih rešitvah, ki bi še izboljšale obravnavo bolnikov z rakom po končanem zdravljenju. Na katere izzive bo za kakovost in varnost spremljanja še treba odgovoriti?
Imunsko pogojeni neželeni učinki v ADM in dermatološki ambulanti
Klinična slika neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT), ki predstavljajo enega izmed temeljev onkološkega zdravljenja, je raznolika in odvisna od prizadetega organskega sistema. Kako ukrepa družinski zdravnik? Kdaj je potrebno dermatološko zdravljenje? Kdaj je čas za hospitalizacijo? Odgovore poiščite v preglednici.
Večje breme raka in še večje zanimanje za preventivne programe
Kakšne so posledice vse večjega zanimanja ljudi za preventivne preglede ob dejstvu, da število dermatologov stagnira ali celo upada? O zelo aktualnih dilemah in možnostih še boljšega sodelovanja s specialisti družinske medicine je v Šoli prepoznavanja kožnih znamenj in tumorjev govoril prim. Boris Kralj, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatološke ambulante Boris Kralj.
Bo farmakološko zdravljenje debelosti standard tudi pri otrocih?
Zdravljenje debelosti z zdravili je vse bolj učinkovito in se približuje učinkovitosti metabolne kirurgije. Tako je izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, napovedal prihodnost farmakološke obravnave odraslih in vse bolj tudi mladoletnikov z izrazito debelostjo. Katere skupine izrazito debelih otrok naj bi na terciarnem nivoju obravnavali čim prej?
Aktualna revija
