Aktualni koledar cepljenja otrok
Predstavljamo aktualni koledar cepljenja otrok - kdaj in kako cepiti v prvem in drugem letu starosti, katera so ostala priporočena cepljenja od 6. do 24 (ali 32. tedna), kako poteka cepljenje pred vstopom v šolo in v šolskem obdobju. Vsebino je recenziral Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo.
Priporočena cepljenja ostajajo spregledana
Obveznemu programu cepljenja otrok pri nas dobro sledimo, delež precepljenosti s priporočenimi cepivi pa je nerazumljivo majhen, ugotavlja Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije iz Zdravstvenega doma Kamnik. Kakšne so številke, pristopi k informiranju staršev in kakšne so novosti letošnjega programa cepljenja?
Okoli 6 % otrok rojenih z OBMP
O neplodnosti govorimo, kadar pri paru ne pride do zanositve po enem letu rednih spolnih odnosov brez zaščite. Ocenjujejo, da je neploden že vsak šesti par. Vzroki za neplodnost so lahko pri ženski ali pri moškem in so večinoma enakomerno porazdeljeni med partnerji. V okoli 10 do 15 % vzroka za neplodnost ne najdemo. O oploditvi z biomedicinsko pomočjo (OMBP) piše doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. gin. in porodništva z UKC Ljubljana.
So kardiometabolne pridružene bolezni manifestacija AD?
Klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) spremlja vrsta pridruženih bolezni, podatki o kardiometabolnih pridruženih boleznih pa so trenutno še nedosledni. V debati na kongresu EADV smo slišali dva vidika – dr. Carmen Maria Salavastru, dr. med., je zagovarjala pozitivno povezavo kardiometabolnih pridruženih bolezni kot manifestacije AD, medtem ko je prof. dr. Andreas Wollenberg, dr. med., menil, da te pridružene bolezni kažejo le povezavo z AD in niso manifestacija bolezni.
Do otroka z biomedicinsko pomočjo
Da je v Sloveniji področje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo izjemno dobro urejeno, se strinjajo vsi sogovorniki s KO za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, kar potrjujejo tudi podatki, primerljivi z drugimi državami. Razkrivamo, kako poteka celoten proces ter ključne korake za uspešnost postopka.
Razlike med spoloma pri bolečini in njenem zdravljenju z analgetiki
Raziskave so pokazale, da spol pomembno vpliva na doživljanje bolečine, kar je posledica bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov. Razlike med spoloma pa se ne kažejo le pri občutljivosti na bolečino, temveč tudi pri farmakoloških odzivih na zdravila proti bolečinam in izidih zdravljenja. Piše prof. dr. Lovro Žiberna, mag. farm., s Fakultete za farmacijo.
Gastrointestinalna varnost nesteroidnih antirevmatikov
Nesteroidne antirevmatike (NSAR) naj bi redno jemalo kar 8 % populacije, imajo pa tudi neželene učinke, ki se pojavljajo predvsem v gastrointestinalnem (GI) traktu. Kateri so dejavniki tveganja za GI zaplete? Kako je s preventivnimi ukrepi? Kakšna je primerjava varnostnega profila pogosto uporabljanih NSAR? Razlaga Eva Mislej, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Ljubljana.
Vpliv NSAR na prebavila skozi vprašanja
Kakšni izzivi se lahko pojavijo pri zdravljenju z nesteroidnimi antirevmatiki, ko gre za neželene učinke v gastrointestinalnem sistemu? Kakšni so ukrepi v praksi? Hitri test s primerom je pripravila Eva Mislej, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Preprečevanje VTE pri hospitaliziranih internističnih bolnikih
Venski trombembolizmi (VTE) pri hospitaliziranih bolnikih so eden izmed glavnih vzrokov za smrt, ki jih je mogoče preprečiti. Preprečevalno zdravljenje je varno in učinkovito, a se glede na objavljene podatke in tudi glede na podatke slovenske presečne analize premalo uporablja. Za zgodnjo diagnozo in zdravljenje je zelo pomembno prepoznavanje znakov in simptomov tromboze, hkrati s prepoznavanjem dejavnikov tveganja za razvoj tromboze pri posameznem bolniku, tako da za vsakega bolnika izberemo ustrezno preprečevalno zdravljenje.
Vsak dan primanjkuje 300 zdravil
Slovenija se tako kot Evropa sooča s pomanjkanjem zdravil, kar je še posebno pereče, kadar gre za ranljive skupine, opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Kaj to pomeni za delo farmacevtov? Kako rešujemo težave v praksi? Kakšen je angleški pristop?
Izzivi in priložnosti v diagnosticiranju PFIC
Doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., spec. pediatrije s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana v videu razloži, kdaj pomisliti na progresivno družinsko intrahepatično holestazo (PFIC) in komentira, koliko časa traja, da bolniki pridejo do diagnoze ter kako uspešno je sodobno zdravljenje.
Kolikšno je finančno breme slovenskih bolnikov z rakom?
Na letnem kongresu ASTRO je ekipa OI Ljubljana ter Ekonomske in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila oceno finančne toksičnosti bolnikov z rakom v Sloveniji. Gre za prvo takšno analizo, ki smo jo opravili pri nas. Ugotovitve je komentirala doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Progresivna družinska intrahepatična holestaza (PFIC)
Predstavljamo strnjene informacije o progresivni družinski intrahepatični holestazi (PFIC) – heterogeni skupini redkih jetrnih bolezni, za katero je danes na voljo učinkovito zdravljenje. Kako prepoznati bolezen in kako postopati ob postavljenem sumu?
Na začetku in na koncu poti
Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi, razpravlja o izzivih, s katerimi se srečujejo bolniki s pljučnim rakom, ter o tem, kako jim pomagati živeti kljub neozdravljivi bolezni. Poudarja, da lahko bolniki kljub težki diagnozi dosežejo boljšo kakovost življenja, če jih skozi bolezen aktivo spremljamo in v obravnavo zgodaj vpeljemo tudi načela paliativne oskrbe.
Ali poznamo neželene učinke zdravljenja z imunoterapijo?
Kateri neželeni učinki se lahko pojavijo pri zdravljenju z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Kdaj se lahko pojavijo? Kako jih obvladujemo? Ali lahko pojav neželenih učinkov napoveduje tudi dober odziv na zdravljenje? Svoje znanje preverite v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik.
Vloga metabolomike pri razumevanju kožnih bolezni
Kaj vemo o kožnem metabolomu in njegovem vplivu? Kljub temu, da je raziskav malo, njihovi dokazi ponujajo pomembne nove uvide v delovanje kože in razvoj kožnih bolezni. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z UKC Ljubljana, je strnila dosedanja spoznanja in izpostavila povezavo metabolomike z atopijskim dermatitisom.
Indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativi so zelo omejene
Kakšne so indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativni oskrbi onkoloških bolnikov? Kdaj se lahko uporabljajo kot dodatna terapija? Odgovarja asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavljamo pa tudi rezultate slovenske analize o stališčih do uporabe konoplje za samozdravljenje pri bolnikih s pljučnim rakom.
Kje so še bolniki?
Pri nas imamo manj bolnikov z narkolepsijo, kot bi lahko pričakovali, poudarja doc. dr. Barbara Stražišar Gnidovec, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije z Otroškega oddelka SB Celje. Kako prepoznati to bolezen pri otrocih in mladostnikih? Kdaj napotiti bolnike k somnologu?
Kdaj dosežemo največje uspehe v obravnavi?
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana poudarja, da je za bolnike z narkolepsijo pri nas dobro poskrbljeno, ko enkrat pridejo do diagnoze. V videu predstavi, zakaj je pomembno, da se bolnike pravočasno prepozna in katere so možne diferencialne diagnoze.
Nezadovoljen bolnik je recept za neadherenco
Jasna informacija in zaupanje sta bistvenega pomena za dobro adherenco bolnikov pri zdravljenju kronične bolečine z zdravili. Če bolnika pustite samega z zdravili, je veliko večja verjetnost, da bo opustil terapijo, poudarja Božena Jerković Parać, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz SB Slovenj Gradec.
Primerjalna biološka uporabnost tablet z ibuprofenom
Predstavljamo raziskavo, ki kaže, kako se spreminja plazemski profil za farmacevtsko obliko ibuprofena s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem. Kako na profil plazemskih koncentracij vpliva zaužitje s hrano? Podatke komentira prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.
Aktualna revija
