Je napočil čas za redefinicijo Parkinsonove bolezni?
Bi njeno heterogenost bolje ponazorilo drugo ime, morda Parkinsonov sindrom? Kako bi jasnejša terminologija lahko stroki pomagala do lažje prepoznave in pravočasnega zdravljenja bolnikov? Razmišlja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Novice iz revmatologije
Pred dnevi se je v Milanu sklenil letni kongres EULAR. Povzeli smo nekaj izpostavljenih vsebin, ki odpirajo nove poglede na komorbidnosti pri revmatoloških bolnikih in na potencialno vlogo umetne inteligence pri diagnostiki revmatoidnega artritisa. Ne spreglejte rezultatov prve raziskave, ki je neposredno primerjala uspeh dveh bioloških zdravil pri upočasnjevanju napredovanja aksialnega spondiloartritisa.
V Sloveniji smo lahko napredka še posebej veseli
Kirurgi onkologi pozdravljajo trend deeskalacije kirurškega zdravljenja regionalno napredovalega kožnega melanoma, ki izpodriva preživete paradigme. Ob nezavidljivi slovenski incidenci kožnega melanoma, kjer še ne zaznavamo vseh želenih učinkov preventive, je napredek sistemske terapije pomembna novica za vse, poudarja doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kam naj stroka usmeri pogled?
Osvežite svoje znanje in spoznajte glavne izzive zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB). Pomembne možnosti za izboljšavo obravnave prinaša ugotovitev, da se za kontinuirano zdravljenje bolniki z napredovalo PB odločijo redkeje, kot bi pričakovali.
Pomembno je prepoznati napredovanje Parkinsonove bolezni
Kako naprej ob izzvenevanju učinka levodope, motoričnih nihanjih in diskinezijah pri bolniku s Parkinsonovo boleznijo? Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana predstavlja orodja za prepoznavo napredovale faze bolezni, ki narekuje uvedbo kontinuiranega zdravljenja.
Statistično ali klinično pomembno?
V medicinskih (kliničnih) raziskavah se pogosto poroča o statistično pomembnih rezultatih oziroma statistično značilnih razlikah med dvema obravnavanima skupinama. Iz statistične pomembnosti same pa ne moremo neposredno sklepati tudi o klinični pomembnosti – kljub pogosto opaženi napačni izmenjujoči se rabi terminov v interpretaciji rezultatov. Kako ju razlikujemo, interpretiramo in pravilno uporabljamo?
Melanom: pri kom ga iskati in kje ga ne smemo spregledati?
Najpomembneje je, da smo na pojav kožnega melanoma pozorni pri osebah z največjimi tveganji. Katere osebe imajo večje tveganje in kdaj pomisliti na dedno obremenjenost? Katere melanome lahko spregledamo, saj so bolj skriti?
Še vedno nimamo ustreznega odnosa do debelosti
Letos je Evropski kongres o debelosti (ECO) potekal med 17. in 19. majem v Dublinu. Med temami, ki so izstopale, so bile posodobljene kanadske smernice za zdravljenje debelosti ter novi podatki o učinkovitosti in varnosti že poznanih zdravil, kjer pričakujemo širjenje indikacij.
Ključne novosti v sistemskem zdravljenju nemelanomskih tumorjev
Kakšen napredek v preživetju prinaša sistemsko zdravljenje pri bolnikih s sluzničnim in uvealnim melanomom ter bazalnoceličnim in ploščatoceličnim karcinomom kože? Predstavljamo ključne novosti zadnjega leta, ki so bile izpostavljene na 19. šoli o melanomu.
Nove smernice SZO: uživanje umetnih sladil in nadzorovanje telesne teže
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v sredini maja objavila nove smernice o uživanju umetnih sladil. Kaj pravijo dokazi o vplivu umetnih sladil na indeks telesne mase in srčno-žilno zdravje? Za katere skupine bolnikov priporočila ne veljajo?
Dnevi zdravja 2023: tesnejša povezava strokovnega in laičnega
Kot odgovor na rastočo potrebo po kakovostnih zdravstvenih informacijah za laično javnost bo celjsko sejmišče 17., 18. in 19. novembra gostilo Dneve zdravja. Prof. dr. Rok Orel, dr. med., spec. pediater, je prvi mož organizacijske ekipe, ki snuje dogodke za strokovno javnost, letos pa prvič organizira sejemski dogodek, ki bo združil obe javnosti – laično in strokovno. Trenutne razmere po mnenju organizatorja še posebej kličejo po njuni tesnejši povezavi ter s tem povrnitvi zaupanja ljudi v medicino in zdravstvo.
Neupravičeno osovraženi statini
Statinska terapije je vrsta terapija, ki jo bolniki najpogosteje opuščajo. O razlogih za slabo adherenco in o možnostih, kako bi lahko statini znova zasedli pomembnejše mesto, ki jim pripada pri preventivi bolnikov s hiperlipidemijo, tudi v kombinaciji z novimi naprednimi terapijami, je spregovorila Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice.
Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Predlog novega algoritma za zdravljenje migrenskih epizod
Sekcija za glavobol pri Slovenskem zdravniškem društvu je nedavno predstavila nov algoritem akutnega zdravljenja migrene. Kot je povedal dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik, spec. nevrologije z UKC Ljubljana, model olajšuje izbor analgetikov in njihovih kombinacij ter ponuja optimalnejši izbor terapije za bolnike s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Vpliv melatonina na kakovost spanja pri bolnicah z rakom dojk
Nespečnost je pri rakavih bolnikih pogosta in močno krni kakovost življenja, farmakološki posegi pa prinašajo tveganje za interakcije med zdravili. Je melatonin varnejša, a še vedno učinkovita alternativa? Vprašanje so obravnavali v metaanalizi, osredotočeni na skupino bolnic z rakom dojk, ki jo predstavljamo v nadaljevanju.
Nova možnost zdravljenja KVB
Največ bolnikov s kronično vensko boleznijo (KVB) je tistih v začetnih stanjih in tukaj lahko naredimo največ, da ne bi prišlo do poslabšanja, poudarja prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Naboru venoaktivnih zdravil se pridružuje učinkovito zdravilo, kalcijev dobesilat.
Aktualna revija
