Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Kje so naši bolniki s KLB?
Pilotna raziskava o kronični ledvični bolezni (KLB) v Sloveniji je pokazala, da obstaja veliko razhajanje med številom oseb z diagnozo KLB in številom tistih, ki imajo to bolezen, a njihova medicinska dokumentacija o tem ne priča. Prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, odgovarja na vprašanje, kako in kje še bolj aktivno iskati to skupino bolnikov.
Postaja prihodnost MS bolj predvidljiva?
Zgodnje zdravljenje z visoko učinkovitimi zdravili spreminja epidemiologijo multiple skleroze (MS) in zmanjšuje število najbolj prizadetih bolnikov. Vabljeni k reševanju kviza, ki povzema aktualne preboje in stroko usmerja v tako imenovano prodromalno fazo MS.
Mariborska nuklearna medicina polaga velike upe na leto 2026
Radioligandno zdravljenje raka prostate želijo izvajati tudi v Mariboru, ovira so prostorske omejitve, kar naj bi v dveh letih rešili z dogradnjo prostorov Oddelka za onkologijo. Spodbudno je tamkajšnje število specializantov nuklearne medicine, ki bodo nosilci prihajajočih novosti. Kaj stroka še potrebuje za učinkovite, a zelo kompleksne terapevtske pristope?
Skokovit razvoj ciljanega radionuklidnega zdravljenja prinaša izzive
Potrebe po PSMA-usmerjenem radionuklidnem zdravljenju razsejanega raka prostate rastejo tako pri nas kot po svetu. O optimističnih napovedih, rezultatih domače klinične prakse in njenih največjih izzivih so spregovorile predstavnice Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana: predstojnica izr. prof. dr. Katja Zaletel, dr. med., dr. Daša Šfiligoj Planjšek, dr. med., in doc. dr. Petra Kolenc, mag. farm.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinskega zdravnika
Kako obravnavati bolnike s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinske medicine? Kako ustrezno napotiti bolnike k specialistu na terciarno obravnavo? Kdaj je potrebno opraviti ultrazvok srca? Algoritem obravnave sta pripravili doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije in asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Vsak monoklonski zobec še ni diseminirani plazmocitom
Kako veliko je breme diseminiranega plazmocitoma? Kje odkrijemo več bolnikov? Kdaj bolnika napotiti k hematologu? Kateri biokemični parametri pomagajo do potrditve suma na to bolezen? V videu odgovarja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Za smiselno in učinkovito obravnavo starejših potrebujemo koncept
Katedra za interno medicino se je v zadnjih petih letih posebej posvetila problemu obravnave starejšega bolnika. Najpomembnejša težava je v tem, da nimamo koncepta, ki bi bil vodilo zdravnikom pri obravnavi starejših, ki bi uravnovesil zdravniške odločitve, omogočil, da bi bile te čim bliže optimalnim, in tako izboljšal izide zdravljenja. Pišejo prof. dr. Mišo Šabović. dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Pasivna medicina vodi v kaos
Ali imajo starejši bolniki res vedno vse bolezni, zabeležene v kartoteki, kako intenzivno jih zdravimo in kakšna je verjetnost delirija ob hospitalizaciji? Kdo je tihi tat vida in zakaj nekatere osebe s sindromom demence nikoli ne dobijo diagnoze? Odgovore je razkril simpozij Geriatrija 2024.
Dentalni amalgam: prepoved uporabe – konec težav?
Prepoved uporabe dentalnega amalgama v članicah EU je eden od rezultatov več kot desetletje trajajočih prizadevanj za opustitev uporabe živega srebra in zmanjšanje njegovih izpustov v okolje. Ker pa so v ustih ljudi še številne amalgamske plombe, bo z njimi povezana ekološka problematika še dolgo aktualna. Kakšna je pot sproščanja živega srebra iz dentalnega amalgama v okolje? Kateri ukrepi so potrebni za preprečitev oziroma zmanjšanje teh izpustov?
Kaj nam pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen diagnostike z urinskim testnim lističem, katere so njegove prednosti in omejitve, je na strokovnem srečanju Srce in ledvice 2024 predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
IgA-nefropatija: izzivi in obeti v zdravljenju
Glomerulonefritis IgA se priplazi potihem, zato je nujno sledenje brezsimptomnih urinskih sprememb. Kakšne so prezentacije bolezni? Zakaj je ledvična biopsija pomembna za prognozo? Kako potekata obravnava in spremljanje bolnika ter kaj prinašajo nova zdravila? Pojasnjuje dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Obravnava IgA-nefropatije skozi vprašanja
IgA-nefropatija je pomemben vzrok za končno ledvično odpoved. Kaj storiti ob naključno ugotovljenih spremembah v seču? Kako ravnati ob sumu na IgA-nefropatijo in kateri je najboljši naslednji korak ob potrditvi bolezni? Kako odložimo ali preprečujemo zaplete? Informativen in poglobljen kviz s praktičnimi napotki je pripravila Ana Dovč, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Klinična pot bolnika z IgAN
Kako poteka obravnava bolnika s sumom na IgA-nefropatijo (IgAN) v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritma obravnave v ADM in na specialistični ravni je pripravila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Od teorije k praksi: prepoznate vse?
Kako prepoznati melanom, za katerega je značilna vertikalna rast in hitro zasevanje? Na kateri tip melanoma na koži obraza pomisliti pri starejših bolnikih? Kateri tip se značilno pojavlja na koži dlani in podplatov? Kako razločiti najpogostejše »posnemovalce« melanoma?
O bolj in manj znanih škodljivih učinkih UV-sevanja
Človek nima čutila za zaznavanje UV-sevanj in njihovo delovanje zaznamo prek odloženih posledic, ki se klinično izrazijo vidne očem, poudarja prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Celje. Kateri škodljivi učinki so tako v laični kot tudi v strokovni javnosti še premalo ozaveščeni?
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Do 80 % oseb pod vplivom kortikofobije
Pretiran in brezpredmeten strah pred kortikosteroidi, ki vodi v opustitev zdravljenja, je vse pogosteje opažen v dermatoloških ambulantah. Asist. dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med., doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., Maja Benko, dr. med., in doc. dr. Mateja Rakuša so preverjale, kako razširjen je med slovenskimi bolniki z atopijskim dermatitisom in luskavico ter kje je njegov izvor.
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Novi podatki Kliničnega registra kožnega melanoma
Breme melanoma se v Sloveniji povečuje, kažejo sveži podatki poročila kliničnega registra kožnega melanoma. Kateri so možni vzroki? Aktualne podatke je predstavila prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitut Ljubljana.
Adoptivna celična terapija tudi za zdravljenje melanoma
Kakšne dobrobiti v zdravljenju melanoma prinaša prva odobrena adoptivna celična terapija? Kateri prelomni rezultati utirajo pot uporabi imunoterapije pred kirurškim zdravljenjem malignega melanoma? Odmevne novosti v sistemskem zdravljenju ponujajo nedavne raziskave, predstavljene tudi na nedavnem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO).
Aktualna revija
