Kako pri obravnavi bolečine razmišljati zunaj okvirjev
Bolnike s kronično bolečino prepogosto zdravimo, kot da trpijo dolgotrajno akutno bolečino, poudarja prim. Gorazd Požlep, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije, vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana. Kako razjasniti nekatera kompleksna bolečinska stanja in česa nam v praksi manjka?
Bolečina: kateri izzivi ostajajo?
Ste vedeli, da lahko prevalenca nepopolnega sodelovanja pri zdravljenju z analgetiki dosega tudi 60 odstotkov? Predsednica Sekcije kliničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., je pripravila kviz, ki razkriva še nekaj izstopajočih vprašanj.
Anemija pri KLB: kje smo in kam gremo?
Nastja Marković, dr. med., in Maja Martinuč Bergoč, dr. med., specialistka nefrologije, obe iz Splošne bolnišnice Nova Gorica, sta pripravili pregled aktualnih možnosti zdravljenja renalne anemije in prihajajočih novosti. Kakšne prednosti in potencialne dolgoročne izzive prinašajo?
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Inhibitorji HIF-PH: učinkovitost in varnost
Kako se izsledki o učinkovitosti umeščajo med pričakovanja in do zdaj znane zadržke? Katerim bolnikom z renalno anemijo bo nova terapevtska možnost najbolj koristila in katerim vidikom moramo nameniti še posebno pozornost? Avtor in recenzentka sta Jernej Šorli, dr. med., in Maja Martinuč Bergoč, dr. med., iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Kaj je odmevalo na kongresu EAU22?
Ste v začetku julija morda zamudili največji evropski urološki kongres? Eden izmed slovenskih udeležencev dogajanja v Amsterdamu je za domače kolege povzel kongresne poudarke, ki se dotikajo tako onkoloških obolenj kot tudi ostalih najpogostejših uroloških izzivov. Kateri trendi bodo krojili vsakodnevno prakso?
Ustno zdravje je bistven del splošnega zdravja
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje ustno zdravje kot pomemben sestavni del splošnega zdravja, celo več, kot nujno potreben element za blagostanje populacije, zato pri sodobni definiciji ustnega zdravja poleg odsotnosti bolezni postavlja v ospredje z ustno votlino povezano kakovost življenja.
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju (ERS).
Izboljšanje zdravljenja po obratu antikoagulacije
Na Evropskem kongresu o možganski kapi (ESOC), ki se je odvijal maja v Lyonu (Francija), sem v sklopu simpozija o preventivi možganske kapi in atrijski fibrilaciji predavala o uporabi antidotov za neposredna peroralna antikoagulacijska zdravila (NOAK) in izboljšanju zdravljenja teh bolnikov.
Kaj prispeva letošnja novost
V zadnjem desetletju smo bili priča bliskovitemu razvoju novih terapevtskih možnosti, s katerimi učinkovito zmanjšujemo aktivnost multiple skleroze ter posledično napredovanje nevrološke prizadetosti in pojavljanje invalidnosti. Asist. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., s KO za bolezni živčevja UKC Ljubljana je predstavil, kako se v obstoječ terapevtski nabor umešča novo peroralno zdravilo.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri starostnikih
Novi peroralni antikoagulanti (NOAK) so pri zdravljenju starostnikov z atrijsko fibrilacijo (AF) ali zgodovino venskega trombemboličnega dogodka prinesli pomemben preskok, je poudaril specializant kardiologije in vaskularne medicine Tadej Završnik, dr. med., iz UKC Maribor. Kako pretehtati tveganja in koristi pri tej populaciji bolnikov?
Pri nepovezanih simptomih pomislimo na depresijo
Tema depresije je v času epidemije zelo pomembna. »Ti bolniki do zdaj niso prihajali k nam oziroma jih nismo prepoznavali, ker smo reševali njihove druge težave,« je na 21. Kokaljevih dnevih opozorila specialistka družinske medicine Ana Žvižej Cvetić, dr. med.
Slovenski bolniki s težko astmo
Za težko astmo je značilno, da je zelo težko doseči nadzor nad boleznijo kljub intenzivnemu zdravljenju. Zato sta prepoznavanje bolnikov s tako obliko bolezni, ki so kandidati za zdravljenje z biološkimi zdravili, in njihova napotitev v specializirane ambulante na terciarnem nivoju, kjer se ti bolniki obravnavajo, ključnega pomena.
Kdaj pomisliti na policitemijo vero?
Pri nastanku policitemije vere (PV), ki sodi med kronične mieloproliferativne novotvorbe, ima ključno vlogo genetska sprememba matičnih celic, usmerjenih v mielopoezo. Več kot 90 % bolnikov ima ob tem mutacijo JAK2. Kdaj pomisliti na to bolezen in kakšno zdravljenje je pri nas na voljo, je razložila spec. interne medicine in hematologije prim. Nataša Fikfak, dr. med.
Novosti o genskem zdravljenju hemofilije A
Hemofilija A (HA) je motnja koagulacije, ki jo povzroča mutacija strjevalnega faktorja VIII (FVIll), antihemofilnega globulina, in pomeni 80 % vseh primerov hemofilije. HA danes uspešno zdravimo profilaktično, predvsem z rekombinantnimi FVIII, proučujejo pa se tudi genske terapije.
Rezistentna depresija kmalu bolj obvladljiva
»Veselimo se novih pristopov, ki prinašajo boljše in hitrejše okrevanje bolnikov s težjim potekom depresije,« je ob pričakovani razvrstitvi esketamina povedala spec. psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
Aktualna revija
