Pnevmologija in alergologija

Tisti vključeni v študije so olimpijski tekmovalci

Na vsa področja medicine intenzivno pronica personalizacija, ki pa ne pomeni le preciznih terapevtskih možnosti, temveč zdravnikovo razumevanje zgodbe bolnika, sta si enotni Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za internistično onkologijo, in asist. Dušanka Vidovič, dr. med., predstojnica Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.

Imunoterapija tudi v UKC Maribor

Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.

COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom

Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.

Že ko prvič predpišemo sistemski glukokortikoid, je to znak za alarm

Tako se pri obravnavi astme glasi ključno sporočilo doc. dr. Mihaele Zidarn, dr. med., specialistke interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik. Sogovornica poudarja, da je treba ob potrebi po sistemskem glukokortikoidu ukrepati takoj in raziskati vzroke slabega obvladovanja bolezni ter pri določenih bolnikih razmisliti o uvedbi biološke terapije.

Zdravljenje (težke) astme poteka nespremenjeno

Pacienti z astmo niso bolj ogroženi za težji potek okužbe s SARS-CoV-2. Pacienti s težko astmo, sploh tisti, ki potrebujejo sistemski steroid za obvladovanje njenih simptomov, pa sodijo v to ogroženo skupino. Priporočila je strnil asist. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije iz Klinike Golnik.

Kihanje je ta hip izjemno neželeno

Dr. Tanja Soklič Košak z ORL klinike, UKC Ljubljana nam je povedala: kakšne so možnosti zdravljenje alergijskega rinitisa, zakaj je v času COVID-19 to še bolj pomembno, ali zdravila pomagajo dovolj hitro in kako pomaga aplikacija MASK-air.

Pogosta poslabšanja astme?

Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub dobrim terapevtskim možnostim okoli polovica obolelih za astmo bolezni nima pod dobrim nadzorom. "Mnogo bolnikov ima stranske učinke zaradi zdravljenja s sistemskimi glukokortikoidi – govorimo o bremenu zdravljenja z glukokortikoidi,« nam je povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.

Telemedicinska obravnava kroničnih bolnikov

Na UKC Ljubljana, Kliniki Golnik in v ZD Trebnje so izvedli klinično raziskavo telemedicinske obravnave 144 pacientov s kroničnimi boleznimi, ki naj bi bila podlaga za uvedbo take oskrbe na nacionalni ravni. Preliminarni rezultati so pozitivni, je povedala strokovna vodja projekta Dominika Oroszy, dr. med. iz UKC Ljubljana.

99 primerov pljučnice, povzročene s koronavirusom

V članku, objavljenem v spletni izdaji revije Lancet, so opisali epidemiološke in klinične značilnosti 99 primerov bolnikov s potrjeno pljučnico, povzročeno z SARS-CoV-2. Vsi bolniki so bili sprejeti v bolnišnico Džinjintan v Vuhanu, ki je tudi poročala o prvih bolnikih z okužbo.

Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?

Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).

Onkološki bolniki in tveganje za VTE

Venska trombembolija (VTE) je bolezen z možnimi hudimi posledicami. Klinično se kaže kot venska tromboza (VT) in/ali pljučna embolija (PE).1 Nezdravljena proksimalna VT v spodnjih udih v kar 50 % privede do PE, okoli 10 % bolnikov s PE umre.

Politike na področju raka pljuč precej razdrobljene

Rezultati, ki so jih predstavili na Evropskem forumu o raku, kažejo, da so politike na področju raka pljuč po Evropi razdrobljene. ■ Z. M.

Kako lahko pljučnega raka diagnosticiramo prej

Nove slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka

V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile nove slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.

So mladi astmatiki s pomočjo aplikacije lahko bolj urejeni?

Adolescenti imajo v primerjavi z odraslimi slabšo urejenost astme in se manj verjetno posvečajo ukrepom za optimizacijo zdravljenja, kot so izogibanje sprožilcem, obisk pri pulmologu in redno jemanje zdravil. Ali se lahko to izboljša z uporabo mobilne aplikacije, so preverjali v pilotnem testiranju aplikacije Kiss myAsthma.

Pljučna periferija v središču pozornosti

Zaznava bolezni malih dihalnih poti je precejšen izziv. Doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. int. med. s Klinike Golnik, pa dodaja še skrb zbujajoč podatek, da se vsaj tretjina bolnikov ne zdravi tako, kot jim je bilo predpisano.

Se trombolize ob pljučni emboliji (preveč) bojimo?

POtem ko so na letošnjem kongresu ESC objavili posodobljene smernice obravnave pljučne embolije, so se le-teh dotaknili tudi na skupnem mednarodnem kongresu treh strokovnih združenj za žilno medicino v Ljubljani. V Sloveniji akutno pljučno embolijo doživi 700 do 1.300 bolnikov na leto. Venski trombembolizmi, še posebno pljučni, so tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.