Alergijski rinitis ali covid-19?
Glede na to, da se trenutno večina prvih kontaktov med zdravniki in bolniki vzpostavi na daljavo, dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana svetuje, kako na podlagi bolnikove anamneze predvidevati, ali gre morda za covid-19 ali za že aktualni alergijski rinitis.
Telesna zmogljivost bolnikov s KOPB napoveduje tveganje za SŽB
Britanska skupina raziskovalcev je ocenila uporabnost konvencionalnih napovednih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni pri bolnikih s KOPB in preverila napovedno vrednost nekaterih dodatnih označevalcev tveganja. Študija je bila objavljena v reviji British Medical Journal.
Lahko krvni biooznačevalci napovejo izide KOPB?
Kakšno vlogo imajo lahko krvni biooznačevalci pri napovedovanju preživetja, poslabšanja bolezni ali poslabšanja pljučne funkcije, so ugotavljali v več raziskavah. V eni od teh1 je sodeloval tudi UKC Ljubljana. Izsledke je strnil specialist pulmulogije doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Novosti v zdravljenju raka pljuč z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Pozorno pri angioedemu, ki se ne odziva na antihistaminike
Dokler ni bilo zdravila, je zaradi hereditarnega angioedema umrla kar tretjina bolnikov. Zaradi ozaveščanja zdravnikov in bolnikov v zadnjih 20 letih v Sloveniji ni umrl noben bolnik z diagnosticirano boleznijo. Glede na pojavnost v Evropi pri nas niso odkriti vsi bolniki, vendar je pomembno, da jih odkrijemo, saj je otekanje brez zdravljenja lahko življenje ogrožajoče.
Živeti dobro s KOPB?
Če bolnika izobrazimo o njegovi bolezni, mu razložimo, kako živeti z njo, bo lažje spremenil pričakovanja o svojih sposobnostih, zmožnostih in si zastavil nove cilje, pri katerih ga moramo spodbujati, razmišlja o kakovosti življenja bolnikov s KOPB pnevmolog mag. Jurij Regvat, dr. med., z Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor.
Zdravila na dosegu roke in znanje
To je po besedah internista in pulmologa izr. prof. dr. Matjaža Fležarja, dr. med., najpomembnejša »oprema«, ko se običajno pojavlja več poslabšanj, potrebujejo bolniki z astmo. Za te bolnike sicer novi koronavirus ne pomeni povečanega tveganja, tako kot denimo za bolnike s KOPB, pri katerih lahko okužba osnovno bolezen izrazito poslabša.
Vztrajajoči simptomi po akutnem COVID-19
V raziskovalnem prispevku, julija letos objavljenem v spletnem časopisu JAMA, raziskovalna skupina iz Italije poroča, da je bil pri 87,4 % pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi COVID-19 in nato odpuščeni domov, dva meseca po odpustu prisoten vsaj še en simptom bolezni.
Naj »ostani doma« ne vzame davka
Da pljučni bolniki v strahu pred okužbami ne bi obmirovali in dodatno izgubljali mišične mase, je priporočljivo, da jim hkrati s predpisom zdravila damo zelo jasna navodila, kakšna naj bo njihova telesna dejavnost, vadba dihanja, usedanje na stol in sobno kolo.
Nadzor nad okrevanjem po težki obliki COVID-19
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
Onesnaženost zraka z ozonom je povezana z večjo umrljivostjo
Rezultati obsežne raziskave, objavljeni v reviji British Medical Journal, so pokazali, da bi z upoštevanjem strožjih standardov kakovosti zraka vsako leto lahko ohranili na tisoče življenj. Raziskava podpira iniciativo Svetovne zdravstvene organizacije za sprejetje strožjih standardov kakovosti zraka v posameznih državah.
Tisti vključeni v študije so olimpijski tekmovalci
Na vsa področja medicine intenzivno pronica personalizacija, ki pa ne pomeni le preciznih terapevtskih možnosti, temveč zdravnikovo razumevanje zgodbe bolnika, sta si enotni Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za internistično onkologijo, in asist. Dušanka Vidovič, dr. med., predstojnica Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.
Že ko prvič predpišemo sistemski glukokortikoid, je to znak za alarm
Tako se pri obravnavi astme glasi ključno sporočilo doc. dr. Mihaele Zidarn, dr. med., specialistke interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik. Sogovornica poudarja, da je treba ob potrebi po sistemskem glukokortikoidu ukrepati takoj in raziskati vzroke slabega obvladovanja bolezni ter pri določenih bolnikih razmisliti o uvedbi biološke terapije.
Zdravljenje (težke) astme poteka nespremenjeno
Pacienti z astmo niso bolj ogroženi za težji potek okužbe s SARS-CoV-2. Pacienti s težko astmo, sploh tisti, ki potrebujejo sistemski steroid za obvladovanje njenih simptomov, pa sodijo v to ogroženo skupino. Priporočila je strnil asist. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije iz Klinike Golnik.
Pogosta poslabšanja astme?
Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub dobrim terapevtskim možnostim okoli polovica obolelih za astmo bolezni nima pod dobrim nadzorom. "Mnogo bolnikov ima stranske učinke zaradi zdravljenja s sistemskimi glukokortikoidi – govorimo o bremenu zdravljenja z glukokortikoidi,« nam je povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Aktualna revija
