Covid-19 in kronični pljučni bolnik v ADM
Kako bolnike z astmo in KOPB obravnavati v ambulanti družinske medicine, je na 9. Majhnovem dnevu predstavil spec. družinske medicine David Sopotnik, dr. med., iz ZD Celje. Povedal je tudi, kako prilagoditi zdravljenje in kdaj je primerna napotitev k pnevmologu.
Algoritem za obravnavo revmatoloških bolezni z IPB
»Podatki o diagnosticiranju in zdravljenju revmatoloških bolezni s prizadetostjo pljučnega intersticija so skopi, splošno sprejetega mednarodnega konsenza tudi ni, zato je skupina revmatologov in pulmologov razvila algoritem, s katerim si prizadevamo izboljšati in poenotiti obravnavo teh bolezni,« je na Tavčarjevih dnevih povedala doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med.
Dolgi covid-19: prepoznavanje in zdravljenje
Kaj je do sedaj znano o dolgem covidu-19? V preglednici smo zbrali strnjene podatke o dejavnikih tveganja, patogenezi, klinični sliki in zdravljenju, ki jih je prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavila na Fajdigovih dnevih.
Ko bolezen izzveneva, pa še kar ne morejo dihati
Kateri bolniki po prebolelem covidu-19 potrebujejo rehabilitacijo in kakšne oblike obstajajo, pojasnjuje doc. dr. Primož Novak, dr. med. V URI - Soča sprejemajo po vzpostavljenih kriterijih le najtežje bolnike, poleg tega obstajajo še tri možnosti rehabilitacije.
Covid in otroci: hospitaliziranih več kot 200 otrok. Kaj pa cepljenje?
Kaj kažejo klinične izkušnje o covidu-19 pri otrocih? Delta res huje prizadene otroke, kot so jih prvi sevi? Odgovore na to in vse, kar je treba vedeti o cepljenju otrok in mladostnikov, ponuja specialistka pediatrije dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Kako komunicirati o osebah s pljučnim rakom?
Mednarodno združenje za preučevanje pljučnega raka (IASLC) je izdalo osnovna priporočila, ki spodbujajo spoštljivo komunikacijo o osebah s pljučnim rakom. Na prvo mesto postavljajo bolnika in premoščanje stigme, ki jo doživljajo zaradi kajenja.
Kakšno je poznavanje imunoterapije in prognoze raka?
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Revolucija v zdravljenju raka pljuč
Terapija z zaviralci imunskih nadzornih točk je pred desetimi leti spremenila pogled na to, kako lahko obvladujemo raka, in danes še vedno pomeni revolucijo v zdravljenju te bolezni. Kdaj in kako se imunoterapija uporablja pri zdravljenju raka pljuč in kakšne so izkušnje pri zdravljenju na Kliniki Golnik, je razložila pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Kje so bolniki?
Po ocenah Registra raka RS je v času epidemije diagnostika raka pljuč močno upadla, opozarja internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri bolniki do diagnoze sploh niso prišli ali pa so prišli do nje kasneje, v slabši splošni telesni zmogljivosti in zato s slabšim pričakovanim izidom zdravljenja.
Zdravila proti covidu-19 v presojanju pri EMI
Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) trenutno presoja sedem zdravil proti covidu-19: tri zdravila so v fazi t. i. tekočega pregleda (ang. rolling review), ki v zdravstvenih krizah omogoča sprotno pregledovanje podatkov za zdravila, ki še ne izpolnjujejo zahtev, da bi lahko zaprosila za dovoljenje za promet, štiri zdravila pa so v fazi presojanja za dovoljenje za promet.
Enoletni izidi pri prebolevnikih covida-19
Dolgoročne posledice covida-19 pri prebolevnikih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice, večinoma še niso znane. Kitajski raziskovalci so opravili do zdaj največjo longitudinalno kohortno raziskavo, objavljeno v reviji Lancet, da bi spoznali dinamiko zdravstvenih posledic covida-19 v obdobju 12 mesecev od pojava simptomov.
Raziskava, ki spreminja obravnavo bolnikov s covidom-19
Vlogo zaviralca interlevkina 1 pri zdravljenju bolnikov s tveganjem za težji potek covida-19 pojasnjuje specialist interne medicine in infektologije profesor Evangelos Giamarellos-Bourboulis. Zdravilo je pri agenciji EMA v procesu presojanja za odobritev dovoljenja za promet, osnova za podano vlogo pa so po besedah profesorja izjemni podatki klinične raziskave faze III.
Težka ali neurejena astma?
Za zdravljenje težke astme je na voljo več bioloških zdravil, trenutno dostopna lahko razdelimo v dve skupini. Omalizumab je namenjen zdravljenju alergijske astme ter vodi predvsem v boljšo urejenost astme in manjše število poslabšanj, preostala so primerna za zdravljenje eozinofilne astme in poleg manj poslabšanj prinašajo še eno pomembno dobrobit: večina bolnikov ne potrebuje več zdravljenja s peroralnimi kortikosteroidi, razlaga specialistka pnevmologije doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., s Klinike Golnik.
Trotirna ali dvotirna inhalacijska terapija pri persistentni astmi
Revija JAMA je maja letos objavila sistematičen pregleden članek in metaanalizo randomiziranih kliničnih raziskav, ki so primerjale učinkovitost in stranske učinke trotirne inhalacijske terapije astme z dvotirno. Ugotovljeno je bilo, da trotirna terapija statistično pomembno zmanjša število hudih napadov, ob tem pa nima pomembnega vpliva na spremembo kakovosti življenja.
Čaka nas še veliko dela
Med zdravniki so točne indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja premalo poznane. Veliko priložnosti za cepljenje odraslih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izgublja pri bolnikih z okrnjeno imunostjo, ki je zelo velika in heterogena skupina, meni specialistka epidemiologije
prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Neustrezna raba olajševalcev pri več kot polovici bolnikov
Več kot polovica bolnikov s težko astmo olajševalcev ne uporablja pravilno. Velika poraba olajševalca je povezana z neustrezno tehniko vdihavanja (bolniki vdihnejo zdravilo premočno oziroma s premočnim inspiratornim pretokom) in pogosto nepotrebno uporabo zdravila, je pokazala raziskava manjšega obsega, ki smo jo opravili na Kliniki Golnik in je bila predstavljena na lanskoletnem kongresu ERS.
Astma v otroštvu in karies
Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1
Slabši imunski sistem, kronične bolezni in stukturne spremembe v možganih
Raziskave o nespečnosti razkrivajo veliko zanimivih podatkov: dolgotrajna nezdravljena nespečnost se povezuje s strukturnimi spremembami v možganih, podatki kažejo tudi na možno tveganje za srčno-žilne in presnovne bolezni, tudi za razvoj diabetesa. Perfekcionizem pa je ena od osebnostnih lastnosti, ki je tudi lahko dejavnik tveganja za nespečnost.