Raziskava, ki spreminja obravnavo bolnikov s covidom-19
Vlogo zaviralca interlevkina 1 pri zdravljenju bolnikov s tveganjem za težji potek covida-19 pojasnjuje specialist interne medicine in infektologije profesor Evangelos Giamarellos-Bourboulis. Zdravilo je pri agenciji EMA v procesu presojanja za odobritev dovoljenja za promet, osnova za podano vlogo pa so po besedah profesorja izjemni podatki klinične raziskave faze III.
Težka ali neurejena astma?
Za zdravljenje težke astme je na voljo več bioloških zdravil, trenutno dostopna lahko razdelimo v dve skupini. Omalizumab je namenjen zdravljenju alergijske astme ter vodi predvsem v boljšo urejenost astme in manjše število poslabšanj, preostala so primerna za zdravljenje eozinofilne astme in poleg manj poslabšanj prinašajo še eno pomembno dobrobit: večina bolnikov ne potrebuje več zdravljenja s peroralnimi kortikosteroidi, razlaga specialistka pnevmologije doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., s Klinike Golnik.
Trotirna ali dvotirna inhalacijska terapija pri persistentni astmi
Revija JAMA je maja letos objavila sistematičen pregleden članek in metaanalizo randomiziranih kliničnih raziskav, ki so primerjale učinkovitost in stranske učinke trotirne inhalacijske terapije astme z dvotirno. Ugotovljeno je bilo, da trotirna terapija statistično pomembno zmanjša število hudih napadov, ob tem pa nima pomembnega vpliva na spremembo kakovosti življenja.
Čaka nas še veliko dela
Med zdravniki so točne indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja premalo poznane. Veliko priložnosti za cepljenje odraslih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izgublja pri bolnikih z okrnjeno imunostjo, ki je zelo velika in heterogena skupina, meni specialistka epidemiologije
prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Neustrezna raba olajševalcev pri več kot polovici bolnikov
Več kot polovica bolnikov s težko astmo olajševalcev ne uporablja pravilno. Velika poraba olajševalca je povezana z neustrezno tehniko vdihavanja (bolniki vdihnejo zdravilo premočno oziroma s premočnim inspiratornim pretokom) in pogosto nepotrebno uporabo zdravila, je pokazala raziskava manjšega obsega, ki smo jo opravili na Kliniki Golnik in je bila predstavljena na lanskoletnem kongresu ERS.
Astma v otroštvu in karies
Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1
Slabši imunski sistem, kronične bolezni in stukturne spremembe v možganih
Raziskave o nespečnosti razkrivajo veliko zanimivih podatkov: dolgotrajna nezdravljena nespečnost se povezuje s strukturnimi spremembami v možganih, podatki kažejo tudi na možno tveganje za srčno-žilne in presnovne bolezni, tudi za razvoj diabetesa. Perfekcionizem pa je ena od osebnostnih lastnosti, ki je tudi lahko dejavnik tveganja za nespečnost.
Ne pozabimo na astmo in druge kronične bolezni dihal
Po izbruhu pandemije smo zaznali, da so se nekateri bolniki oglasili pozno, z znatnim poslabšanjem astme. Zato je dobrodošlo seznanjanje bolnikov z astmo z nevarnostjo čezmernega zanašanja na kratkodelujoči olajševalec ter z navodili o ustreznem ravnanju v tovrstnih primerih. Kdaj se bolnik preveč zanaša na to obliko spopadanja z astmo? Piše prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
Začarani krog poslabševanj pri citokinski nevihti
Pri citokinskih nevihtah, ne le pri tistih, ki so posledica okužbe z novim koronavirusom, temveč nasploh, se v telesu v kratkem času lahko zelo poveča koncentracija interlevkinov, predvsem tistih, ki delujejo provnetno, zaradi česar pride do izrazitega vnetnega odgovora na ravni celične in humoralne imunosti, piše doc. dr. Mateja Logar, dr. med.
Zdravljenje in sodelovanje z bolnikom
Vsi bolniki z astmo so izpostavljeni tveganju za hudo poslabšanje. V videu poleg standardnih vprašanj za urejenost astme prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., iz ambulante družinske medicine Galenia, predstavi še sodobnejši vprašalnik, ki ga je izdala mednarodna skupina International Primary Care Respiratory Group, in je na voljo tudi v slovenščini.
Rak pljuč ali covid-19?
Kašelj, težko dihanje, utrujenost in bolečine v prsnem košu so simptomi, ki se pojavljajo tako pri covidu-19 kot pljučnem raku. Kljub epidemiji covida-19 je pomembno, da ohranjamo diagnostiko pljučnega raka in pomislimo na to hudo bolezen, ki ima neprimerno večjo umrljivost. Klinično sliko raka pljuč podrobno razlaga pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Napadi so lahko tako blagi, da dolgo ostanejo neopaženi
Dedni angioedem se lahko v 25 % pojavi tudi z novonastalo gensko okvaro. Ob značilnih kliničnih znakih s ponavljajočimi se podkožnimi edemi in otekanji sluznic, ki se tipično pojavijo na okončinah, genitalijah, črevesju, lahko jeziku in grlu, je treba že zgodaj pomisliti na to bolezen, tudi če nihče v družini nima podobnih težav. Piše asist. Gašper Markelj, dr. med.
Kako doseči kar največji izkoristek interakcijskega časa
Vzpostavljanje kakovostnega odnosa in dobra komunikacija imata v trenutni epidemiološki situaciji še pomembnejšo vlogo. Mag. psihologije Maja Mataln, specializantka klinične psihologije iz ZD Ravne na Koroškem, je postavila v ospredje pomen znanja psihologije pri napredovanju v komunikacijskih veščinah s poudarkom na aktivnem poslušanju.
Alergijski rinitis ali covid-19?
Glede na to, da se trenutno večina prvih kontaktov med zdravniki in bolniki vzpostavi na daljavo, dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana svetuje, kako na podlagi bolnikove anamneze predvidevati, ali gre morda za covid-19 ali za že aktualni alergijski rinitis.
Telesna zmogljivost bolnikov s KOPB napoveduje tveganje za SŽB
Britanska skupina raziskovalcev je ocenila uporabnost konvencionalnih napovednih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni pri bolnikih s KOPB in preverila napovedno vrednost nekaterih dodatnih označevalcev tveganja. Študija je bila objavljena v reviji British Medical Journal.
Lahko krvni biooznačevalci napovejo izide KOPB?
Kakšno vlogo imajo lahko krvni biooznačevalci pri napovedovanju preživetja, poslabšanja bolezni ali poslabšanja pljučne funkcije, so ugotavljali v več raziskavah. V eni od teh1 je sodeloval tudi UKC Ljubljana. Izsledke je strnil specialist pulmulogije doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Novosti v zdravljenju raka pljuč z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Aktualna revija
