Farmacija

(Ne)omejene razsežnosti prehranskih dopolnil

Če v iskalniku ene od slovenskih spletnih lekarn vpišemo »prehransko dopolnilo«, dobimo več kot 1.500 zadetkov. Tako je nemogoče pričakovati, da bodo zdravniki za vse svoje bolnike vedeli, kaj jemljejo. Kaj torej lahko naredimo, odgovarjata prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. in prim. Marija Jamšek, dr. med.

Elektronski pripomoček za zmanjševanje polifarmacije

Pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi boleznimi je polifarmacija velika težava. Mednarodna raziskovalna skupina je razvila in preizkusila računalniški program, ki pomaga pri zmanjševanju polifarmacije pri starejših bolnikih. BMJ je aprila letos objavil njihovo raziskavo.

Prihodnost klinične farmacije po epidemiji precej nejasna

Med epidemijo smo pridobili kar nekaj novih izkušenj in znanj, ki nam bodo v prihodnosti gotovo koristili. Videli smo, da je zaščitno opremo mogoče izdelovati s pomočjo 3D-tiskalnikov, da je mogoče nekatere težave bolnikov rešiti po telefonu, da je včasih nujno in v večjem obsegu treba izvajati eksperimentalno zdravljenje z zdravili. Kljub vsemu pa v prihodnje naših visokih standardov ne smemo spustiti.

»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«

»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.

O kombinacijah in varnosti

Glede na razmeroma kratko obdobje poznavanja mehanizma okužbe s SARS-CoV-2 je še prezgodaj, da bi potrdili sume, da nekateri nesteroidni antirevmatiki lahko povečajo verjetnost okužbe oziroma razmnoževanja novega koronavirusa, je v pogovoru o analgetikih poudaril prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

V iskanju zdravila za COVID-19

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dnevi začela eno največjih svetovnih študij, študijo SOLIDARITY, ki preverja pet protivirusnih učinkovin za COVID-19. S prof. dr. Borutom Štrukljem, mag. farm., smo spregovorili o pričakovanju obetavnih rezultatov.

Dostop do zdravil je izziv

Farmacevt v zdravstvu je velikokrat podcenjen

Včasih se sprašujem, ali smo za to krivi mi, farmacevti. Če torej danes kdo še ne ve, kaj bolnišnični farmacevti počnemo v bolnišničnih »kleteh«, potem ste začeli brati pravi prispevek. Takole je videti moj delovni dan v SB Nova Gorica, kjer sem zaposlena kot klinična farmacevtka, piše Sara Kenda, mag- farm. spec. klin. farm.

Lasje po zdravljenju raka

Alopecija je najpogostejši neželeni učinek, ki nastane zaradi delovanja zdravil za zdravljenje raka na hitro deleče se celice lasnega folikla. Izgubo las najpogosteje povzročajo citostatiki, redko se pojavi izpadanje in redčenje las ob hormonskem zdravljenju in zdravljenju z nekaterimi biološkimi zdravili.

Polifarmakoterapija: Preveč dobrega škoduje

Zdravnik družinske medicine ima v povprečju skoraj 500 pacientov, ki prejemajo več kot pet učinkovin. Kdaj je čas, da njihovo farmakoterapijo ponovno vzamemo pod drobnogled in kako, svetuje dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Farmakogenetsko testiranje za učinkovitejše zdravljenje

Za več kot 100 zdravil že obstajajo priporočila, kako zdravljenje prilagoditi osebam, ki imajo spremembe v farmakogenih. Je smiselno bolnike testirati?

Primerjalna študija dveh rFVIII

Na letnem kongresu Evropskega združenja za hemofilijo in sorodne motnje (EAHAD) so bili objavljeni rezultati prve študije, v kateri so neposredno primerjali dva rekombinant­na faktorja VIII (rFVIII) s podaljšanim razpolovnim časom in pokazali farmakokinetične razlike med njima.

Najboljši farmacevtski izdelek leta 2018

Zaviralec SGLT2 farmacevtskega podjetja Boehringrer Ingelheim – Jardiance (empagliflozin) je dobil mednarodno priznanje Prix Galien v kategoriji za najboljši farmacevtski izdelek v letu 2018.

Novo podobno biološko zdravilo za zdravljenje nekaterih vrst krvnega raka in avtoimunskih bolezni

Na voljo je novo podobno biološko zdravilo rituksimab, ki je namenjeno zdravljenju nekaterih vrst krvnega raka in avtoimunskih bolezni, kot je revmatoidni artritis.

HMB kot pomemben dejavnik pri ohranjanju mišične mase

Dobro delovanje mišic je za zdravje in premagovanje bolezenskih stanj ključnega pomena, je med drugim poudarila prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., na 7. strokovnem srečanju Slovenskega združenja za klinično prehrano. Pri tem ima veliko vlogo tudi farmakonutricija s prehranskimi smernicami.

Novo zdravilo tudi za odrasle s spinalno mišično atrofijo

Nova zdravila in njihova učinkovitost ter nov evropski register za redke bolezni so bili med drugim v središču 5. nacionalne konference ob dnevu redkih bolezni, katerega geslo je letos »Pokažite svojo redkost, pokažite svojo skrb«. V Sloveniji naj bi imelo po nekaterih ocenah eno od redkih bolezni 120.000 ljudi.

Nad kronične bolezni s preventivo in vlaganjem v inovacije

Zaradi napredka znanosti živimo bistveno dlje, življenje naših potomcev pa bo po demografskih napovedih še daljše in kakovostnejše. Dolgoživa družba in posledično naraščajoči stroški kroničnih nenalezljivih bolezni pa prinašajo številne družbenoekonomske izzive.

Vrtoglavica in zdravila

Pri motnjah ravnotežja se priporoča čim prejšnji začetek zdravljenja z antivertiginoznimi zdravili. Kot poudarja asist. dr. Alenka Kravos, dr. med. z UKC Maribor, je ob terapiji okrevanje precej hitrejše. Za obvladovanje simptomov motenj ravnotežja imamo v Sloveniji več zdravil.

O zgodnjem zdravljenju multiple skleroze

V novembru so priredili strokovno srečanje z naslovom Z zaupanjem v prihodnost, namen katerega je bilo ozaveščanje o pomenu zgodnjega zdravljenja bolnikov z multiplo sklerozo in predstavitev novega zdravila okrelizumab (Ocrevus), ki bo po besedah direktorja farmacevtske družbe Roche Ezata Azema v kratkem na voljo tudi slovenskim bolnikom.