S kliničnimi farmacevti proti iracionalni polifarmaciji
Eno najmočnejših orodij za zmanjšanje iracionalne polifarmacije je ambulanta farmacevta svetovalca – te ambulante so na voljo bolnikom po vsej Sloveniji. Vsak bolnik, ki ima izbranega osebnega zdravnika, ima namreč možnost pregleda pri farmacevtu svetovalcu v zdravstvenem domu. Potrebuje le delovni nalog osebnega zdravnika.
(Ne)omejene razsežnosti prehranskih dopolnil
Če v iskalniku ene od slovenskih spletnih lekarn vpišemo »prehransko dopolnilo«, dobimo več kot 1.500 zadetkov. Tako je nemogoče pričakovati, da bodo zdravniki za vse svoje bolnike vedeli, kaj jemljejo. Kaj torej lahko naredimo, odgovarjata prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. in prim. Marija Jamšek, dr. med.
Elektronski pripomoček za zmanjševanje polifarmacije
Pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi boleznimi je polifarmacija velika težava. Mednarodna raziskovalna skupina je razvila in preizkusila računalniški program, ki pomaga pri zmanjševanju polifarmacije pri starejših bolnikih. BMJ je aprila letos objavil njihovo raziskavo.
Prihodnost klinične farmacije po epidemiji precej nejasna
Med epidemijo smo pridobili kar nekaj novih izkušenj in znanj, ki nam bodo v prihodnosti gotovo koristili. Videli smo, da je zaščitno opremo mogoče izdelovati s pomočjo 3D-tiskalnikov, da je mogoče nekatere težave bolnikov rešiti po telefonu, da je včasih nujno in v večjem obsegu treba izvajati eksperimentalno zdravljenje z zdravili. Kljub vsemu pa v prihodnje naših visokih standardov ne smemo spustiti.
»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«
»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.
O kombinacijah in varnosti
Glede na razmeroma kratko obdobje poznavanja mehanizma okužbe s SARS-CoV-2 je še prezgodaj, da bi potrdili sume, da nekateri nesteroidni antirevmatiki lahko povečajo verjetnost okužbe oziroma razmnoževanja novega koronavirusa, je v pogovoru o analgetikih poudaril prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Farmacevt v zdravstvu je velikokrat podcenjen
Včasih se sprašujem, ali smo za to krivi mi, farmacevti. Če torej danes kdo še ne ve, kaj bolnišnični farmacevti počnemo v bolnišničnih »kleteh«, potem ste začeli brati pravi prispevek. Takole je videti moj delovni dan v SB Nova Gorica, kjer sem zaposlena kot klinična farmacevtka, piše Sara Kenda, mag- farm. spec. klin. farm.
Lasje po zdravljenju raka
Alopecija je najpogostejši neželeni učinek, ki nastane zaradi delovanja zdravil za zdravljenje raka na hitro deleče se celice lasnega folikla. Izgubo las najpogosteje povzročajo citostatiki, redko se pojavi izpadanje in redčenje las ob hormonskem zdravljenju in zdravljenju z nekaterimi biološkimi zdravili.
Polifarmakoterapija: Preveč dobrega škoduje
Zdravnik družinske medicine ima v povprečju skoraj 500 pacientov, ki prejemajo več kot pet učinkovin. Kdaj je čas, da njihovo farmakoterapijo ponovno vzamemo pod drobnogled in kako, svetuje dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Primerjalna študija dveh rFVIII
Na letnem kongresu Evropskega združenja za hemofilijo in sorodne motnje (EAHAD) so bili objavljeni rezultati prve študije, v kateri so neposredno primerjali dva rekombinantna faktorja VIII (rFVIII) s podaljšanim razpolovnim časom in pokazali farmakokinetične razlike med njima.
HMB kot pomemben dejavnik pri ohranjanju mišične mase
Dobro delovanje mišic je za zdravje in premagovanje bolezenskih stanj ključnega pomena, je med drugim poudarila prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., na 7. strokovnem srečanju Slovenskega združenja za klinično prehrano. Pri tem ima veliko vlogo tudi farmakonutricija s prehranskimi smernicami.
Novo zdravilo tudi za odrasle s spinalno mišično atrofijo
Nova zdravila in njihova učinkovitost ter nov evropski register za redke bolezni so bili med drugim v središču 5. nacionalne konference ob dnevu redkih bolezni, katerega geslo je letos »Pokažite svojo redkost, pokažite svojo skrb«. V Sloveniji naj bi imelo po nekaterih ocenah eno od redkih bolezni 120.000 ljudi.
Nad kronične bolezni s preventivo in vlaganjem v inovacije
Zaradi napredka znanosti živimo bistveno dlje, življenje naših potomcev pa bo po demografskih napovedih še daljše in kakovostnejše. Dolgoživa družba in posledično naraščajoči stroški kroničnih nenalezljivih bolezni pa prinašajo številne družbenoekonomske izzive.
Vrtoglavica in zdravila
Pri motnjah ravnotežja se priporoča čim prejšnji začetek zdravljenja z antivertiginoznimi zdravili. Kot poudarja asist. dr. Alenka Kravos, dr. med. z UKC Maribor, je ob terapiji okrevanje precej hitrejše. Za obvladovanje simptomov motenj ravnotežja imamo v Sloveniji več zdravil.