Družinska in splošna medicina

Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo

Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.

Okužba ali poslabšanje KVČB?

Ob poslabšanju simptomov bolnika s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) je družinski zdravnik lahko v dilemi, ali gre za okužbo ali za napredovanje osnovne bolezni, ugotavlja asist. Andreja Ocepek, dr. med., gastroenterologinja iz UKC Maribor.

Kako prepoznati znake luskavice

Luskavica je najbolj pogosta kožna bolezen, imata jo približno dva odstotka evropske populacije. Značilni zanjo so vnetna žarišča, plaki, tanke rdečkaste zadebelitve kože, posute s sivkastimi luskami, je na predavanju v organizaciji Slovenskega farmacevtskega društva povedal prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana.

Družinski zdravniki, farmacevti in aplikacije so pomembna pomoč za boljšo adherenco

Kar velik delež bolnikov z RA ne jemlje zdravil po navodilih. Eden od razlogov je, da ko nimajo več težav, »kemija« postane odveč. Ali pa enostavno pozabijo. Z ustrezno aplikacijo za pametni telefon bi morda lahko adherenco izboljšali.

IMID in kronične vnetne bolezni: enostavnih bolnikov je malo

Združenje zdravnikov družinske medicine marca pripravlja strokovno srečanje z delavnicami o novih možnostih pri obravnavi bolnikov s kroničnimi imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi.

Istospolna usmerjenost – vprašati ali ne vprašati?

»Kako živite? Ste sami ali imate morda partnerja ali partnerko?« To so tako imenovana odprta vprašanja pacientu, brez vnaprejšnjih sodb. Zdravnik jih lahko postavi v varnem in zaupnem okolju ordinacije. To je pomembno za celosten pristop k človeku (ne le k njegovim boleznim).

Dr. Anja Černe se sprašuje, kaj lahko stori za bolnika

Kot specializantka družinske medicine, tik pred specialističnim izpitom in nekako na začetku svoje poklicne poti, močno verjame, da je možno narediti nekaj več. Verjetno je prav ta energija vplivala na to, da je med specializacijo tudi doktorirala na temo kakovosti življenja bolnikov.

Biološka zdravila in okužbe

Z izr. prof. Marijo Petek Šter, dr. med., specialistko družinske medicine iz Zdravstvenega doma Trebnje, smo se pogovarjali o tem, kaj morajo zdravniki in bolniki vedeti o okužbah v povezavi z biološkimi zdravili.

Šola pljučnega raka

Pljučni rak je eden najpogostejših rakov, napoved poteka bolezni pa je slaba. Na OI so pripravili prvo šolo pljučnega raka z namenom povezati družinske zdravnike, ki prvi posumijo na bolezen, in specialiste, ki jo potrdijo in zdravijo. Pripravili smo povzetke nekaj zanimivejših predavanj.

Vaginalna sterilizacija

Sami in nemočni v središču kriznih situacij in medijskih afer

»To je bil trenutek, ko se je moj svet ustavil. Vsi so neizprosno rinili vame in terjali odgovore, ki jih potem sploh niso bili pripravljeni poslušati. Meni pa sta stiska in ohromljenost preprečevali, da bi se boril zase, kot se sicer borim za vsakega bolnika. Najtežje je, ker ostaneš sam, brez pomoči.«

Spremenimo navade in teža se bo zmanjšala sama

V zdravstvenem domu Šiška v Ljubljani so na podlagi priporočil in lastnih izkušenj razvili svoj model zdravljenja debelosti, s katerim dosegajo rezultate, primerljive objavam v svetovni literaturi. Dolgoročno (več kot pet let) zmanjšano težo vzdržuje 20 odstotkov ljudi, ki shujšajo po njihovem programu, nam je povedala mag. Milena Kovač Blaž, dr. med.

Med dietami ni pomembnih razlik

Raziskovalci so opravili analizo podatkov iz randomiziranih dolgoročnih raziskav o štirih priljubljenih dietah v ZDA – Atkinsove diete, conske diete (Zone diet), »diete z južne plaže« (South Beach diet) in diete Weight Watchers. Bistvenih razlik niso ugotovili, tudi ne znakov, da bi ljudje na kateri izmed diet dolgoročneje shujšali. Pri tem velja omeniti, da po ameriških merilih dolgoročno pomeni 24 mesecev.

Pri hujšanju morda zadošča dieta z veliko vlakninami

Strogi dietni režimi sicer pomagajo shujšati, a imajo ključno težavo: ljudje se jih težko držijo. Kot kaže, pa je lahko dieta, ki zahteva le enostavno povečanje količine vlaknin, dobra alternativa bolj zapletenim shemam hujšanja, kakršna je na primer shema AHA (American Heart Association), poroča British Medical Journal.

Aktualno z 18. Schrottovih dnevov

Na 18. Schrottovih dnevih, ki so bili letos 20. in 21. marca, so obravnavali spolno prenosljive bolezni, kronično vensko bolezen ter druge aktualne zdravstvene teme s poudarkom na vlogi zdravnikov družinske medicine pri obravnavi in zdravljenju bolezni.

V boj proti debelosti z gibanjem

Danes vemo, da si debelosti ne moremo več razlagati le kot posledico uživanja prevelikih količin enostavnih ogljikovih hidratov ali prevelikega vnosa kalorij v primerjavi s porabo. Čeprav se tu v osnovi zgodba začne. Tudi bojevati se proti njej ne moremo le z zmanjšanjem vnosa kalorij.

Nismo še dosegli najnižje možne varne vrednosti LDL-holesterola

Na katerikoli način že znižujemo raven LDL-holesterola, imamo od tega znižanja sorazmerno dodatno korist za našega bolnika.

Adherenca in kronične bolezni

Pri zdravljenju katerekoli bolezni je adherenca eden izmed ključnih dejavnikov uspeha. Praviloma je slabša pri kroničnih boleznih, predvsem tistih brez zaznavnih simptomov.

Kaj mora vsak zdravnik vedeti o novih antikoagulacijskih zdravilih

Možganska kap je eden od najpomembnejših zapletov atrijske fibrilacije, večinoma je embolična z izvorom strdkov v levem preddvoru oziroma v njegovi avrikuli. Možganske kapi ob atrijski fibrilaciji (AF) so obsežnejše, povzročajo hujšo nevrološko prizadetost in večjo umrljivost kot kapi pri bolnikih s sinusnim ritmom, piše dr. Nina Vene, dr. med., internistka s Kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana.