Neplodnost – kaj je novega
Dogajanje na področju diagnostike in zdravljenja stanj, povezanih z reprodukcijo, je zelo dinamično. Stroka se želi kar najbolj prilagoditi individualnim potrebam para, zato so se med drugim vzpostavile uspešne povezave med zdravniki različnih strok, ki sodelujejo pri obravnavi. Pogovarjali smo se z asist. Vesno Šalamun, dr. med., s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike na UKC Ljubljana.
Telesna vadba in rak prostate
Pogosto pozabljamo, da lahko z aktivno udeležbo pri zdravljenju, na primer redno telesno dejavnostjo in vadbo, pomembno pripomoremo k podaljšanju in izboljšanju življenja bolnikov z metastatskim proti kastraciji odpornim rakom prostate, piše mag. Tomaž Milanez, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Paradoks telesne aktivnosti
Prof. dr. Mateja Podbregarja, dr. med., s Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana smo vprašali, ali lahko ugotovitev o tem, da pri dolgotrajnih in zelo intenzivnih telesnih obremenitvah prihaja do remodelacije miokarda, že uporabimo v klinični praksi.
Praktični napotki pri zdravljenju nevropatske bolečine
Zdravljenje nevropatske bolečine je zahtevno in pogosto manj uspešno od zdravljenja nociceptivne bolečine, zato je bolnik pogosto zadovoljen že z zgolj 30- ali 50-odstotnim izboljšanjem. V različnih priporočilih za zdravljenje nevropatske bolečine paracetamol in nesteroidni antirevmatiki ne zasedajo vidnejšega mesta, pa tudi opiati morda niso zdravilo prvega izbora.
Zdravljenje HCV ne bo nujno samo v rokah specialistov
V zadnjih letih je zdravljenje hepatitisa C izjemno napredovalo. Zaradi skrajšanja časa zdravljenja, poenostavitve režimov in manj neželenih učinkov smo na EASL 2016 veliko slišali o ideji, da zdravljenje HCV v prihodnosti ne bi bilo nujno v domeni specialistov.
Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo
Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.
Kako prepoznati znake luskavice
Luskavica je najbolj pogosta kožna bolezen, imata jo približno dva odstotka evropske populacije. Značilni zanjo so vnetna žarišča, plaki, tanke rdečkaste zadebelitve kože, posute s sivkastimi luskami, je na predavanju v organizaciji Slovenskega farmacevtskega društva povedal prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana.
Družinski zdravniki, farmacevti in aplikacije so pomembna pomoč za boljšo adherenco
Kar velik delež bolnikov z RA ne jemlje zdravil po navodilih. Eden od razlogov je, da ko nimajo več težav, »kemija« postane odveč. Ali pa enostavno pozabijo. Z ustrezno aplikacijo za pametni telefon bi morda lahko adherenco izboljšali.
Istospolna usmerjenost – vprašati ali ne vprašati?
»Kako živite? Ste sami ali imate morda partnerja ali partnerko?« To so tako imenovana odprta vprašanja pacientu, brez vnaprejšnjih sodb. Zdravnik jih lahko postavi v varnem in zaupnem okolju ordinacije. To je pomembno za celosten pristop k človeku (ne le k njegovim boleznim).
Dr. Anja Černe se sprašuje, kaj lahko stori za bolnika
Kot specializantka družinske medicine, tik pred specialističnim izpitom in nekako na začetku svoje poklicne poti, močno verjame, da je možno narediti nekaj več. Verjetno je prav ta energija vplivala na to, da je med specializacijo tudi doktorirala na temo kakovosti življenja bolnikov.
Šola pljučnega raka
Pljučni rak je eden najpogostejših rakov, napoved poteka bolezni pa je slaba. Na OI so pripravili prvo šolo pljučnega raka z namenom povezati družinske zdravnike, ki prvi posumijo na bolezen, in specialiste, ki jo potrdijo in zdravijo. Pripravili smo povzetke nekaj zanimivejših predavanj.
Sami in nemočni v središču kriznih situacij in medijskih afer
»To je bil trenutek, ko se je moj svet ustavil. Vsi so neizprosno rinili vame in terjali odgovore, ki jih potem sploh niso bili pripravljeni poslušati. Meni pa sta stiska in ohromljenost preprečevali, da bi se boril zase, kot se sicer borim za vsakega bolnika. Najtežje je, ker ostaneš sam, brez pomoči.«
Spremenimo navade in teža se bo zmanjšala sama
V zdravstvenem domu Šiška v Ljubljani so na podlagi priporočil in lastnih izkušenj razvili svoj model zdravljenja debelosti, s katerim dosegajo rezultate, primerljive objavam v svetovni literaturi. Dolgoročno (več kot pet let) zmanjšano težo vzdržuje 20 odstotkov ljudi, ki shujšajo po njihovem programu, nam je povedala mag. Milena Kovač Blaž, dr. med.
Med dietami ni pomembnih razlik
Raziskovalci so opravili analizo podatkov iz randomiziranih dolgoročnih raziskav o štirih priljubljenih dietah v ZDA – Atkinsove diete, conske diete (Zone diet), »diete z južne plaže« (South Beach diet) in diete Weight Watchers. Bistvenih razlik niso ugotovili, tudi ne znakov, da bi ljudje na kateri izmed diet dolgoročneje shujšali. Pri tem velja omeniti, da po ameriških merilih dolgoročno pomeni 24 mesecev.
Aktualna revija
