Premalo napotitev na kontinuirano zdravljenje parkinsonove bolezni?
Za uvedbo kontinuiranega zdravljenja parkinsonove bolezni (PB) se danes odločamo prej kot pred nekaj leti, ugotavlja doc. dr. Maja Trošt, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, vendar je napotitev na to zdravljenje še vedno premalo.
Cepljenje je uspešna preventiva
Za Slovenijo je še vedno značilna nizka stopnja precepljenosti proti pnevmokoknim okužbam in KME, menita Marta Grgič Vitek in prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. Zato je treba pri nas še veliko narediti za ozaveščanje zdravstvenih delavcev in splošne javnosti.
Nova spoznanja o posebnostih možganske morfologije pri ADHD
O drugačnosti nekaterih možganskih struktur pri ADHD (hiperkinetični motnji) poročajo različne raziskave že vsaj 20 let, vendar so bili vzorci preiskovancev praviloma zelo majhni. Znanstveniki so se zato organizirali v mednarodnem merilu in pripravili zanimivo megaanalizo, v kateri so zajeti podatki skupno 3.242 oseb. Izkazalo se je, da je sprememb na možganih več, kot so kazali dosedanji podatki, in da zdravljenje na te spremembe najverjetneje nima velikega vpliva, pojasnjujejo v članku, objavljenem v reviji The Lancet.
Kaj je posledica in kaj komorbidnost pri KOPB
Za stabilne bolnike s KOPB je kot nujen ukrep po smernicah priporočeno prenehanje kajenja, za bolnike v skupinah B, C in D pa tudi rehabilitacija. Vendar to v praksi redko vidimo. Vse prepogosto bolnike začnemo zdraviti farmakološko, kar je seveda prav, dejavnik fizične aktivnosti teh bolnikov pa ostane neupravičeno zanemarjen, pravi Jurij Šorli, dr. med., strokovni vodja Bolnišnice Topolšica.
Triažni vprašalnik o motnjah dihanja med spanjem
V Sloveniji in Evropi je trend naraščanja napotitev na diagnostiko motenj dihanja v spanju, zato so čakalne dobe predolge. Zaradi lažje triaže so na Kliniki Golnik sestavili vprašalnik, ki ga bolnik izpolni skupaj z napotnim zdravnikom in bo služil kot priloga napotnici.
Svit gre v peti presejalni krog
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, ki zajema prebivalce v starosti od 60 do 74 let, je letos začel že peti dvoletni presejalni krog. Po zaslugi programa se je že 17 tisoč ljudi izognilo morebitnemu nastanku raka zaradi dovolj zgodnjega odkritja in odstranitve predrakavih sprememb na debelem črevesu ali danki.
Šola za učitelje pravilne uporabe vdihovalnikov in pršilnikov
Astma in KOPB sta najpogostejši kronični pljučni bolezni, obe pa najbolje zdravimo z uporabo vdihanih zdravil. Ker sta tako vdihovalnik kot pršilnik lahko tehnično zahtevni napravi za bolnika, strokovnjaki opozarjajo, da brez zadostnega učenja in preverjanja znanja bolnikov pri uporabi teh pripomočkov zdravilo ne doseže pljuč oziroma posledično nima učinka.
Strahovi pred podobnimi biološkimi zdravili se razblinjajo
V Sloveniji smo začeli s prvimi preklopi bolnikov z originalnih na biološko podobna zdravila iz nemedicinskih razlogov. V novi številki revije pHARMONIA o tem razmišljajo različni strokovnjaki. V uvodniku pa prim. izr. prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., ugotavlja, da je strahov glede menjav vse manj.
Mobilne aplikacije za enostavnejše ugotavljanje spondiloartritisa
Po starih merilih je potrjevanje spondiloartritisa lahko trajalo tudi do 10 let. Čakanje je pomenilo zakostenitve in zmanjšano gibljivost. Zato so merila za napotitev k revmatologu danes poenostavljena. Pri tem pa so zdravniku lahko v pomoč tudi nova orodja na mobilnem telefonu.
Edina učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom
Proti klopnemu menigoencefalitisu (KME) bi morali biti z vidika ogroženosti v Sloveniji cepljeni skoraj vsi, meni Barbara Peče Breznik, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa. Veliko smo zunaj, okužimo se lahko tudi sredi mesta, posledice okužbe pa so lahko zelo hude.
Aktualna revija
