Kje se skriva 6000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo?
Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ocenjuje, da je v Sloveniiji okoli 8000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo, a večina še ni odkrita. Dobro deluje program presejanja pri otrocih, najti pa moramo tudi ostale. Mladi odrasli z DH imajo do 100-krat večje tveganje za SŽ-bolezen od vrstnikov.
Že ko prvič predpišemo sistemski glukokortikoid, je to znak za alarm
Tako se pri obravnavi astme glasi ključno sporočilo doc. dr. Mihaele Zidarn, dr. med., specialistke interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik. Sogovornica poudarja, da je treba ob potrebi po sistemskem glukokortikoidu ukrepati takoj in raziskati vzroke slabega obvladovanja bolezni ter pri določenih bolnikih razmisliti o uvedbi biološke terapije.
Pomembna sta individualen pristop in vztrajnost
Evropske smernice za zdravljenje atopijskega dermatitisa (AD) svetujejo stopenjsko zdravljenje bolezni, a vedno je treba upoštevati individualno klinično raznolikost in izbrati individualen pristop, svetuje asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.
Biološka zdravila nimajo negativnega učinka na COVID-19
Ni dokaza, da bi biološko zdravljenje negativno vplivalo na zdravljenje bolezni COVID-19 pri bolnikih s kronično črevesno boleznijo. Celo nasprotno. Svetovno priznana ekspertna mnenja govorijo o tem, da lahko nekatera biološka zdravila prispevajo k zdravljenju težkih oblik te okužbe.
Obravnava bolnikov z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila
Kako v danih epidemioloških razmerah obravnavati bolnike z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila? Vsebino nedavno posodobljenih priporočil je predstavila predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica.
Ocena imunosti po okužbi s SARS-CoV-2 še ni možna
WHO opozarja, da še ni trdnih dokazov, da se nekdo, ki je prebolel okužbo z novim koronavirusom, ne more ponovno okužiti. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pojasnjuje, kaj to pomeni za našo dolgoročno prihodnost.
Klinična pot bolnika s kroničnim srčnim popuščanjem
Pri bolniku posumimo na kronično srčno popuščanje ob najdbi sprememb, sumljivih za srčno popuščanje. Ob jasnem sumu na srčno popuščanje in povišanih vrednostih natriuretičnih peptidov (oziroma če določitev ni izvedljiva)se opraviultrazvočna preiskava srca.
Zdravljenje srčnega popuščanja nujno tudi v času epidemije
Andraž Cerar, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, nam je povedal, kako ločiti med poslabšanjem srčnega popuščanja in COVID-19, kako v danih razmerah poteka bolnišnična obravnava in kakšna so priporočila glede zaviralcev ACE in ARB ter sakubitril/valsartana.
Spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem v času COVID-19
Bolniki s srčnim popuščanjem sodijo v rizično skupino, ko govorimo o okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19. Kako osebni zdravniki vzdržujejo stik s temi bolniki v času epidemije, je povedala Alenka Simonič, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ormož.
Zdravljenje srčnega popuščanja v času epidemije COVID-19
3 mehanizmi poslabšanja srčnega popuščanja zaradi okužbe s SARS-CoV-2: 1. sistemski vnetni odgovor (citokinska nevihta) slabše delovanje srčne mišice zmanjšana upornost žilja2. vpliv na kardiomiocite, miokarditis3. večja pojavnost trombotičnih dogodkov, srčni infarkt
Nosečnost in porod v epidemiji COVID-19
Po do sedaj znanih podatkih nosečnice niso bolj ogrožene od splošne populacije, je pa potrebna posebna pozornost pri nosečnicah s pridruženimi boleznimi. Prav tako naj bi bila verjetnost prenosa virusa SARS-CoV-2 v nosečnosti in ob porodu malo verjetna. Kako v trenutnih razmerah poteka prilagojena obravnava nosečnic in porodnic, je povedala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin. in por.
Meningokokno bolezen zaradi neznačilne klinične slike z lahkoto spregledamo
Ob epidemiji novega koronavirusa smo kar nekako pozabili, da bolniki v tem času potrebujejo zdravstveno oskrbo tudi zaradi drugih infekcijskih bolezni. Res je, da so zaradi omejitve stikov in gibanja ljudi manjše možnosti prenosa bolezni, vendar moramo biti tudi v tem času pozorni na eno izmed nujnih stanj v infektologiji, piše prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Nekateri so bolj skriti
Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.
Pogosta poslabšanja astme?
Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub dobrim terapevtskim možnostim okoli polovica obolelih za astmo bolezni nima pod dobrim nadzorom. "Mnogo bolnikov ima stranske učinke zaradi zdravljenja s sistemskimi glukokortikoidi – govorimo o bremenu zdravljenja z glukokortikoidi,« nam je povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Dejavniki, povezani s smrtnim izidom pri bolnikih s COVID-19
Kitajska retrospektivna raziskava je pri hospitaliziranih bolnikih s koronavirusno boleznijo 2019 (COVID-19) razkrila naslednje dejavnike tveganja za smrt: višjo starost, večji seštevek po lestvici SOFA in koncentracijo D-dimerja, večjo od 1 µg/l. Okužba z nedavno odkritim koronavirusom SARS-CoV-2 se lahko kaže s klinično sliko, ki sega od stanja brez simptomov ali blagega obolenja zgornjih dihal do pljučnice ali celo smrti.
Bolniki z multiplo sklerozo med epidemijo COVID-19
Veliko bolnikov z multiplo sklerozo se zdravi z imunomodulatornimi in/ali imunosupresivnimi zdravili, zaradi česar imajo večje tveganje za okužbe. Čeprav z dokazi podprtih podatkov še ni veliko, se že oblikujejo priporočila za njihovo obravnavo med epidemijo COVID-19. Eno pomembnejših vprašanj je, ali je treba terapijo prilagoditi in kako. Vprašali smo dr. Alenko Hrovat Ledinek, dr. med.
Za skupine s povečanim tveganjem naj bo klinična pot hitra
Pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in pri starejših ljudeh s kroničnimi boleznimi naj bo že blaga simptomatika povod za testiranje, poudarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., sicer pa le, če partner netestirane simptomatske osebe dela na izpostavljenih delovnih mestih (zdravstvo, domovi starejših, ...) ali je zaposlen na zelo pomembnih delovnih mestih v gospodarstvu, v vladi in podobno.
Aktualna revija
