Družinska in splošna medicina

Boljše prepoznavanje ogrožajočih krvavitev

V nasprotju z dedno za pridobljeno hemofilijo lahko zbolijo tudi ženske. Klinično se najpogosteje pokaže v obliki spontanih krvavitev v kožo, sluznice, prebavila, rodila in mišice, redko pa v sklepe. Krvavitve se značilno kažejo kot obsežne modrice po telesu razlaga spec. interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med.

15. 9. 2020
Intervju

Novo profilaktično zdravljenje težjih oblik migrene

Čeprav gre za ljudi, se zdi, da so pomembne samo številke. Več deset milijard evrov na leto izgubi evropsko gospodarstvo zaradi migrene, je povedal asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP imajo potencial za zmanjšanje tega bremena.

23. 6. 2020
Preglednica

Zdravila za sistemsko zdravljenje luskavice

19. 6. 2020
Preglednica

Farmakološko obvladovanje migrene

19. 6. 2020
INFOGRAFIKA

Utrudljivost je pomembna težava bolnikov z MS

Na kaj vse vpliva multipla skleroza?

17. 6. 2020
Kongres EAN

Bolnike z MS bomo več spremljali na daljavo

Na kongresu Evropske akademije za nevrologijo, ki je tokrat potekal prek spleta, so pozornost namenili tudi multipli sklerozi (MS). »Poleg novosti v zdravljenju ter dolgoročnih podatkov o učinkovitosti in varnosti zdravil smo opazili prizadevanja za čim boljše spremljanje in vodenje bolnikov s pomočjo sodobne tehnologije,« je poudaril dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

17. 6. 2020
Veliki 4 - BMJ

Onesnaženost zraka z ozonom je povezana z večjo umrljivostjo

Rezultati obsežne raziskave, objavljeni v reviji British Medical Journal, so pokazali, da bi z upoštevanjem strožjih standardov kakovosti zraka vsako leto lahko ohranili na tisoče življenj. Raziskava podpira iniciativo Svetovne zdravstvene organizacije za sprejetje strožjih standardov kakovosti zraka v posameznih državah.

16. 6. 2020

Pomembno je, da govorimo isti jezik

Statistike opravljenih priporočenih in samoplačniških cepljenj pri nas niso niti približno takšne, kot bi si pediatri želeli. Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, poudarja, da moramo delati za ozaveščanje tako laične kot tudi strokovne javnosti oziroma zdravstvenega osebja. »Zelo pomembno je, da govorimo isti jezik in da starši od vseh nas dobijo enotne informacije,« je dejal.

16. 6. 2020
II. del

Naslednji cilj boja proti HIV/aidsu je ozdravitev

Na področju obvladovanja virusa HIV in zdravljenja je napredek ogromen, žal pa temu ne sledi odnos družbe do okužbe. Nedopustno je, da osebe, okužene s HIV, več kot tri desetletja po začetku epidemije še vedno nemalokrat doživljajo diskriminacijo v zdravstvu in javnem življenju.

16. 6. 2020
Migrena

Lezi in potrpi? To ne gre!

Monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP niso čudežna in ne pomagajo vsem bolnikom z migreno enako dobro, ugotavlja asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ker gre za patofiziološko heterogeno bolezen. In vendar je za veliko bolnikov novo profilaktično zdravljenje najboljša možnost – da sploh lahko delajo in da njihovi odnosi z drugimi ne trpijo preveč.

16. 6. 2020

Zdravljenje multiple skleroze v klinični praksi

Napredek zdravljenja multiple skleroze je bil velik in hitrejši kot pri preostalih boleznih, navdušeno poroča nemški specialist nevrologije Refik Pul, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Essen. V sodelovanju z UKC Münster je izvedel kohortno raziskavo, da bi rezultate klinične raziskave enega od zdravil IRT celostno primerjal z izkušnjami v praksi in na heterogeni skupini bolnikov z multiplo sklerozo.

16. 6. 2020

Kaj je bilo in bo drugače

Ob COVID-19 se na podlagi novih spoznanj spreminjajo tudi priporočila za strokovno obravnavo bolnika z multiplo sklerozo. Eden glavnih dejavnikov pri oblikovanju priporočil je vrsta imunosupresivnega zdravila, je poudaril predstojnik KO za bolezni živčevja z UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med. Določene stabilne bolnike bodo še naprej skušali obravnavati prek telefona. Mnogi so takega načina komuniciranja sicer že vajeni.

16. 6. 2020

Pri diagnostiki epilepsije pomaga »veliki brat«

Dobra plat opremljenosti vse večjega dela našega sveta s kamerami je, da lahko osebam z epilepsijo pomaga do hitrejše diagnoze. Mag. Bogdan Lorber, dr. med., svetuje, naj zdravniki poskušajo priti do teh posnetkov, ki so veliko boljši pričevalci dogajanja od človeških očividcev.

16. 6. 2020

Nočejo vsi vedeti, da imajo demenco

Medtem ko zdravila, ki bi poseglo v vzroke demence, ne dočakamo, imajo vsaj nekateri slovenski bolniki možnost sodelovati v kliničnih raziskavah zanje, v projektih izboljšanja zgodnjega odkrivanja demence in tudi raziskavah razvoja digitalnih orodij, ki bi zmanjšala dejavnike tveganja, nam je razložila doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.

16. 6. 2020

Kakovost življenja s hemofilijo

Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.

16. 6. 2020
Nevrologija

Z možgani nad možgane

Kako slovenska nevrologija raziskuje nevrološke posledice COVID-19, kaj krepi in kaj jemlje zalet nevrološki raziskovalni dejavnosti in kako nevrologi priznajo sodelavcem v modri uniformi, da lahko nadgradijo njihovo vlogo – sta nanizala prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in doc. dr. Maja Kojović, dr. med.

15. 6. 2020

Telemedicina povezuje

Čas epidemije je pokazal, da je telemedicina še kako dobrodošla. Specialistki interne medicine prim. Cirili Slemenik Pušnik, dr. med., iz SB Slovenj Gradec, je bilo v veliko olajšanje, da je v času, ko so bili obiski v ambulanti omejeni, po tej poti lahko spremljala težke bolnike s srčnim popuščanjem.

15. 6. 2020

Neutemeljena prekinitev zdravljenja lahko poslabša bolezen

»Terapija revmatološke bolezni naj se v času povečane ogroženosti zaradi COVID-19 prekine le takrat, ko je to strokovno utemeljeno,« poudarja doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. »Seveda COVID-19 poznamo šele kratek čas in ravnamo lahko le glede na trenutno dostopne podatke,« še dodaja.

26. 5. 2020
Intervju

Pandemija srčnega popuščanja

Bolnikov s srčnim popuščanjem je bistveno več kot je bolnikov s COVID-19. Srčno popuščanje znamo zdraviti, COVID-19 pa ne. V luči tega bi se morali osredotočiti na tisto, kar v dani situaciji znamo narediti, je poudaril prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. iz ljubljanskega UKC in opozoril na poslabšano stanje bolnikov po strogem upoštevanju navodila »ostanite doma«.

26. 5. 2020
Preglednica

Koga iščemo in kakšni so cilji zdravljenja hiperholesterolemije

Kdaj pomisliti na družinsko hiperholesterolemijo in kakšne so smernice ESC za zdravljenje dislipidemij?

18. 5. 2020

Aktualni e-novičnik

Vadba na recept ni le modna muha

23. 4. 2025

Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB

23. 4. 2025

Atopijski dermatitis pri otrocih in mladostnikih

23. 4. 2025

Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji

25. 3. 2025

Kako obravnavati okužbe sečil?

25. 3. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.