Zagonetnejše odkrivanje depresije pri moških
»Moški nosijo v sebi precej več agresivnega potenciala kot ženske,« je na vprašanje o znakih depresije pri moških začel odgovarjati specialist psihiatrije in psihoterapevt doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Ker je klinična slika veliko bolj agresivno obarvana, pri moških toliko težje prepoznamo duševno motnjo.
Koliko bolnikov je umrlo brez diagnoze?
Točne številke, koliko bolnikov s krvnimi rakavimi boleznimi je letos ostalo neprepoznanih, še niso znane, hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., pa pritrjuje, da je bolnikov manj kot v preteklih letih. Povsem možno je, da so pri hitro napredujočih boleznih bolniki tudi umrli, ne da bi jim bila postavljena prava diagnoza, pri počasneje napredujočih pa utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.
Med nespecifičnimi znaki tudi slabo počutje, slabost in utrujenost
V Sloveniji in Evropi si strokovnjaki prizadevajo za eliminacijo okužbe z virusom hepatitisa C, pri čemer smo v Sloveniji zelo uspešni. Na okužbo je treba pomisliti in opraviti presejalno testiranje tudi pri bolnikih z nekaterimi dalj časa trajajočimi nespecifičnimi simptomi, pravi prim. Simona Repar Bornšek, dr. med.
Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
Brez pregleda pri specialistu tudi nekateri bolniki z napotnico zelo hitro
S kakšnimi težavami se pri delu v času epidemije soočajo specialisti družinske medicine, je spregovorila prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Kot eno pomembnejših težav je izpostavila otežen dostop do nekaterih specialistov, tudi kadar gre za bolnike, ki jih na sekundarno/terciarno raven napotijo z zelo hitro napotnico.
Dolžnost zdravnikov je tudi zniževanje stroškov zdravljenja
Da za ohranitev dobre dostopnosti novih zdravil znižujejo stroške zdravljenja, če imajo to možnost - pod pogojem, da pri tem ne vplivajo na varnost ali učinkovitost zdravljenja - je dolžnost zdravnikov, meni internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta.
Razlikovanje med vnetno in mehansko bolečino v križu
Razlikovanje med vnetno in mehansko bolečino je zelo pomembno, saj je od tega odvisno, kakšno zdravljenje je treba bolniku predpisati, pravi spec. revmatologije prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici?
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici ob sumu na spondiloartritis, da gre optimalno čez triažni sistem, razlaga spec. revmatologije doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom dajmo vedeti, da smo jim na razpolago
Po spomladanskem preklicu epidemije so v SB Slovenj Gradec sprejeli veliko bolnikov s poslabšanjem srčnega popuščanja. »Svoje bolnike moramo zdaj še glasneje opominjati, naj nas ob vsakem poslabšanju pokličejo in naj zaradi strahu pred okužbo nikar ne opuščajo terapije,« poudarja specialistka interne medicine prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med.
Na katero bolezen pomisliti ob izjemno obsežnih podplutbah?
Kdaj pomisliti na pridobljeno motnjo strjevanja krvi, pridobljeno hemofilijo, in kako usodne so lahko posledice neustrezne diagnoze, razlaga spec. hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo iz UKC Ljubljana.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Če bomo uspešni, HCV ne bo več grožnja za javno zdravje
Slovenija zaznamuje 13-letnico uspešne sistematične obravnave okužb z virusom hepatitisa C (HCV) pri skupini z največjim deležem okuženih, tj. pri osebah, ki uporabljajo droge. Specialist psihiatrije doc. dr. Andrej Kastelic, dr. med., opozarja na vrzel v slovenskih zgodbi o uspehu. Veliko neodkritih okužb s HCV ostaja med zaporniki.
Vztrajajoči simptomi po akutnem COVID-19
V raziskovalnem prispevku, julija letos objavljenem v spletnem časopisu JAMA, raziskovalna skupina iz Italije poroča, da je bil pri 87,4 % pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi COVID-19 in nato odpuščeni domov, dva meseca po odpustu prisoten vsaj še en simptom bolezni.
Presejanje za raka trebušne slinavke
Večino rakov trebušne slinavke odkrijejo v napredovali fazi. Kljub napredku v diagnostiki in onkološkem zdravljenju je petletno preživetje okoli treh odstotkov, kar se v zadnjih 20 letih ni spremenilo. Zdaj v ospredje stopa presejanje, pravi prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Nevropatija tankih vlaken v praksi slabo prepoznana
Edina doslej objavljena epidemiološka raziskava je na Nizozemskem razkrila letno incidenco 12 primerov in prevalenco 53 primerov na 100.000 prebivalcev. Domneva se, da je entiteta veliko pogostejša, a je slabo prepoznana, poudarja dr. Mateja Baruca, dr. med., specialistka nevrologije, s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Le tretjina meni, da je dovolj usposobljena za zdravljenje
Deset od 28 zdravnikov družinske medicine v Sloveniji meni, da so dovolj usposobljeni za zdravljenje nevropatske bolečine. V želji po spremembi predlagajo dodatna izobraževanja, praktične delavnice in več časa za obravnavo bolnikov.
Aktualna revija
