Bolniki z multiplo sklerozo med epidemijo COVID-19
Veliko bolnikov z multiplo sklerozo se zdravi z imunomodulatornimi in/ali imunosupresivnimi zdravili, zaradi česar imajo večje tveganje za okužbe. Čeprav z dokazi podprtih podatkov še ni veliko, se že oblikujejo priporočila za njihovo obravnavo med epidemijo COVID-19. Eno pomembnejših vprašanj je, ali je treba terapijo prilagoditi in kako. Vprašali smo dr. Alenko Hrovat Ledinek, dr. med.
Za skupine s povečanim tveganjem naj bo klinična pot hitra
Pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in pri starejših ljudeh s kroničnimi boleznimi naj bo že blaga simptomatika povod za testiranje, poudarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., sicer pa le, če partner netestirane simptomatske osebe dela na izpostavljenih delovnih mestih (zdravstvo, domovi starejših, ...) ali je zaposlen na zelo pomembnih delovnih mestih v gospodarstvu, v vladi in podobno.
99 primerov pljučnice, povzročene s koronavirusom
V članku, objavljenem v spletni izdaji revije Lancet, so opisali epidemiološke in klinične značilnosti 99 primerov bolnikov s potrjeno pljučnico, povzročeno z SARS-CoV-2. Vsi bolniki so bili sprejeti v bolnišnico Džinjintan v Vuhanu, ki je tudi poročala o prvih bolnikih z okužbo.
Zdravljenje HIV dosega funkcionalno ozdravitev
Od leta 1996 je zlati standard protiretrovirusnega zdravljenja režim s tremi zdravili iz dveh različnih razredov. Ob dveh nukleozidnih (ali nukleotidnih) zaviralcih reverzne transkriptaze, za tretjo zdravilo v zadnjem obdobju najraje izberemo zaviralce integraze, piše prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.,spec. infektolog z UKC Ljubljana
Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?
Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).
Preventivna terapija migrene pogosto prekinjena
Glede na raziskave le 25 % bolnikov z migreno po šestih mesecih ostane na profilaksi, po enem letu pa le 14 %. »Treba je uskladiti pričakovanja pacienta s pričakovanji zdravnika,« pojasnjuje asist. Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije z nevrološkega oddelka SB Celje.
Dodatna znanja iz obvladovanja bolečine
Izobraževanje z namenom pridobivanja dodatnih znanj iz obvladovanja bolečine so za strokovno javnost lansko jesen organizirali prvič in vzbudili veliko zanimanja. Ena od nosilk izobraževanja, doc. dr. Neli Vintar, dr. med., specialistka anesteziologije iz UKC Ljubljana, je povedala, da se bo letošnjo jesen Šola obvladovanja bolečine, kakor jo tudi imenujejo, nadaljevala.
Stabilna koronarna bolezen – kaj je novega?
Na januarskem srečanju, ki ga pripravlja Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, so slovenski kardiologi razpravljali o številnih spremembah v obravnavi bolnikov s stabilno koronarno boleznijo, ki so jih vključile lanske smernice ESC. Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. z UKC Ljubljana, je ob tem kot največji zasuk navedel spremembe v predtestnih verjetnostih za koronarno bolezen (te so se za tretjino zmanjšale) in njihovem vplivu na diagnostični algoritem.
Zaviralci SGLT2 še ne pustijo spati
Prof. dr. Paola Fioretto, dr. med., z Univerze v Padovi meni, da so zaviralci SGLT2 dovolj varna zdravila, da jih lahko prepisujejo tudi družinski zdravniki, kot je to poslej mogoče v Sloveniji, medtem ko v Italiji (še) ni. Zdravila še nimajo indikacije za predpisovanje osebam s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerih je OGF pod 60, a strokovnjakinja opozarja, da bi se tudi to že moralo spremeniti. »Imamo dokaze o koristih vse do OGF 30.«
Predpisovanje naj bo preudarno
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., pozdravlja odpravo omejitev za predpisovanje zaviralcev SGLT2, a hkrati poudarja, da se moramo zavedati odgovornosti in jih predpisovati kritično – le tistim, ki jim glede na raziskave taka terapija najbolj koristi. »Pomembno je predvsem to, da imamo zdaj možnost, da jih že zgodaj v dvotirnemu zdravljenju predpišemo tistim, ki jim jih do zdaj nismo mogli, pa bi to zelo potrebovali.«
Nove smernice Ameriškega diabetološkega združenja
Kot vsak začetek leta je ADA tudi tokrat postregla z novimi smernicami. Kot je bilo pričakovati, v terapevtskem algoritmu niso sledili predlogu ESC/EASD, ki je pri aterosklerotični srčno-žilni bolezni celo pred metforminom predlagal uporabo zaviralca SGLT2-kanalčkov oziroma agonista receptorjev GLP-1, so pa smernice usmerjene k razširjanju indikacij za čimprejšnje zdravljenje s tema dvema skupinama zdravil z dokazi za srčno-žilne koristi.
Stroka med seboj dobro sodeluje
Dostopnost in kakovost hematološkega zdravljenja sta v Sloveniji na visoki ravni. Temu botrujeta tudi povezanost regionalnih bolnišnic in komunikacija med specialisti. Bolniki, ki se zdravijo v Avstriji, se vračajo s potrditvijo, da je obravnava bolnikov s krvnimi raki pri nas primerljiva s tisto v tujini, pravi Romana Rotdajč, dr. med., iz SB Murska Sobota.
Nove terapije vplivajo na dejavnost presajanja
Danes se presaditve krvotvornih matičnih celic usmerjajo na ozko skupino hematoloških bolnikov, katerih bolezen ima slabo dolgoročno prognozo in malo ali nič drugih terapevtskih možnosti, je povedal doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. hematologije iz UKC Ljubljana.
Zdravljenje diseminiranega plazmocitoma v Sloveniji
V Sloveniji na leto odkrijemo in zdravimo od 100 do 120 bolnikov s plazmocitomom (DP). Ob postavitvi diagnoze je pomembno ugotoviti, ali gre v prvi vrsti za aktivno bolezen s prizadetostjo tarčnih organov (ledvici in kostni mozeg), in tudi to, ali je bolnik primeren za zdravljenje z velikimi odmerki citostatikov oziroma z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic (PKMC), piše Enver Melkić, dr. med., spec. hematologije in medicinkske biokemije.
Dobro obvladljiva kronična bolezen
Da osebe s hemofilijo danes ne postajajo več invalidi in lahko živijo enako dolgo in kakovostno kot preostali, je zasluga rednega nadomeščanja manjkajočega faktorja VIII oziroma faktorja IX, kar je standardna terapija, ugotavlja dr. Saša Anžej Doma, dr. med. z UKC Ljubljana. Med temi prihajajo v ospredje taki z nekoliko daljšo razpolovno dobo.
Pomanjkanje B12 poslabša tudi demenco
Med najpogostejše anemije sodi anemija zaradi pomanjkanja železa, ki jo ima skoraj tretjina žensk v rodnem obdobju. Pri kroničnih bolnikih (s srčnim popuščanjem, KOPB ...) anemija povzroči poslabšanje simptomov bolezni, opozarja asist. dr. Matevž Škerget, dr. med. s KO za hematologijo UKC Ljubljana. Še posebno med starostniki pa je pogosto pomanjkanje vitamina B12, ki povzroča številne težave, tudi nevrološke.
Aktualna revija
