Načrtovanje družine ob kronični vnetni bolezni
Čeprav so v zadnjih letih sodobne oblike zdravljenja in razumevanje poteka mnogih kroničnih vnetnih bolezni pomembno izboljšali kakovost življenja bolnikov, je načrtovanje in dobro vodenje nosečnosti s pomočjo ginekologov, revmatologov in drugih specialistov medicine pri teh bolnicah ključnega pomena.
Rešitev za bolnikov največji strah
Ni smrt tisto, česar se ljudje najbolj bojimo. Najbolj se bojimo trpljenja pred smrtjo. Paliativna oskrba olajša prav trpljenje v zadnjem obdobju življenja poudarjata Matjaž Figelj, dr. med. iz SB Nova Goric in Jana Harej Figelj, dr. med. iz ZD Nova Gorica.
Kako ukrepati ob sumu okužbe s koronavirusom
Ob širitvi koronavirusa je potrebna posebna obravnava pacientov, ki kažejo sum na okužbo. Skladno z definicijo primera je potrebno testiranje na okužbo pri bolnikih z vročino, kašljem, težjim dihanjem, zlasti če so v obdobju 14 dni pred pojavom simptomov in znakov bolezni bivali oziroma potovali na območja s povečanim tveganjem ali bili v tesnem stiku z bolnikom, pri katerem je bila potrjena okužba s koronavirusom.
Veliko je neustreznih brisov na SARS-CoV-2
Kdo od zdravstvenega osebja naj bi odvzemal bris pri sumu okužbe s SARS-CoV-2, katere so značilne napake pri odvzemu in kako se samozaščititi, smo vprašali izr. prof. dr. Miroslava Petrovca, dr. med., predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF Univerze v Ljubljani.
Novost pri obveznem cepljenju prispeva k poenostavitvi
Letos so otroci v prvem letu starosti cepljeni s šestvalentnim in ne več petvalentnim cepivom. Novost, s katero se Slovenija pridružuje večini držav EU, prinaša po besedah prim. mag. Brede Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije, poenostavitev programa cepljenja.
Veliko možnosti, da jo spregledamo
Ker jo spremlja nejasna, neznačilna klinična slika in je zelo nepredvidljiva, obstaja veliko možnosti, da invazivno meningokokno bolezen (IMB) spregledamo ali pozno diagnosticiramo. To pa je lahko zelo nevarno, opozarja prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Prava terapija pravemu bolniku
Aktualne smernice evropskega kardiološkega in diabetološkega združenja o preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo vnašajo pri izboru antihiperglikemika odmevno spremembo. Terapija prvega izbora pri zdravljenju oseb z velikim ali zelo velikim tveganjem za srčno-žilne bolezni je zaviralec SGLT2-kanalčkov ali agonist GLP-1, šele nato metformin.
Bolnišnične okužbe so vse večja težava
Slovenija je glede bolnišničnih okužb, ki so vse večja težava, nad evropskim povprečjem, njihovega dejanskega obsega pa se ne zavedamo dovolj, poudarja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Cilj se zvišuje
Vse boljše poznavanje zapletene imunologije v ozadju luskavice nas je pripeljalo do vse učinkovitejših bioloških zdravil in velikih sprememb za bolnike, smo izvedeli na Dermatološkem vikendu v Portorožu. Prof. Brian Kirby, dr. med., je v pogovoru z nami poudaril, da imajo najboljše obete tisti bolniki, ki jim na učinkovito zdravljenje ni treba čakati predolgo.
So mladi astmatiki s pomočjo aplikacije lahko bolj urejeni?
Adolescenti imajo v primerjavi z odraslimi slabšo urejenost astme in se manj verjetno posvečajo ukrepom za optimizacijo zdravljenja, kot so izogibanje sprožilcem, obisk pri pulmologu in redno jemanje zdravil. Ali se lahko to izboljša z uporabo mobilne aplikacije, so preverjali v pilotnem testiranju aplikacije Kiss myAsthma.
Se trombolize ob pljučni emboliji (preveč) bojimo?
POtem ko so na letošnjem kongresu ESC objavili posodobljene smernice obravnave pljučne embolije, so se le-teh dotaknili tudi na skupnem mednarodnem kongresu treh strokovnih združenj za žilno medicino v Ljubljani. V Sloveniji akutno pljučno embolijo doživi 700 do 1.300 bolnikov na leto. Venski trombembolizmi, še posebno pljučni, so tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.
Nove smernice za diagnozo celiakije
Izšle so prenovljene smernice za diagnozo celiakije Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN). Glavna novost je enostavnejša določitev bolnikov, pri katerih smernice omogočajo diagnozo brez uporabe biopsije. Pri pripravi novih usmeritev je sodeloval tudi doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., z UKC Maribor.
Vpliv vrste dela na KOPB
Ocenjuje se, da je pri okoli 15 % bolnikov s KOPB razvoj bolezni povezan s poklicno izpostavitvijo tveganjem, ki bi jo lahko preprečili. Velika britanska raziskava je pokazala na večje tveganje med slikarji, kiparji, kmeti in različnimi delavci v proizvodnji. Mag. Irena Šarc, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da so tovrstne raziskave dobrodošle, opozarja pa tudi, da se ogroženost v nekaterih poklicih dodatno prepleta s slabšim socialnim položajem delavcev.
Športniki brez sape
Sedem do 20 % tekačev je ob ljubljanskem maratonu najverjetneje imelo dihalne težave zaradi z naporom sprožene bronhokonstrikcije, takšna je namreč njena pogostnost med prebivalstvom, je v svojem predavanju na Tavčarjevih dnevih razložil doc. dr. Robert Marčun, dr. med., s Klinike Golnik. Doživijo jo lahko astmatiki ali neastmatiki.
Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?
Onesnaženost naj bi v svetu povzročila že 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % zaradi KOPB. A še vedno je najučinkovitejši ukrep v preventivi in zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni opustitev kajenja (in to kljub prihodu elektronskih cigaret). Zakaj?
Aktualna revija
