Kaj je bilo in bo drugače
Ob COVID-19 se na podlagi novih spoznanj spreminjajo tudi priporočila za strokovno obravnavo bolnika z multiplo sklerozo. Eden glavnih dejavnikov pri oblikovanju priporočil je vrsta imunosupresivnega zdravila, je poudaril predstojnik KO za bolezni živčevja z UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med. Določene stabilne bolnike bodo še naprej skušali obravnavati prek telefona. Mnogi so takega načina komuniciranja sicer že vajeni.
Pri diagnostiki epilepsije pomaga »veliki brat«
Dobra plat opremljenosti vse večjega dela našega sveta s kamerami je, da lahko osebam z epilepsijo pomaga do hitrejše diagnoze. Mag. Bogdan Lorber, dr. med., svetuje, naj zdravniki poskušajo priti do teh posnetkov, ki so veliko boljši pričevalci dogajanja od človeških očividcev.
Nočejo vsi vedeti, da imajo demenco
Medtem ko zdravila, ki bi poseglo v vzroke demence, ne dočakamo, imajo vsaj nekateri slovenski bolniki možnost sodelovati v kliničnih raziskavah zanje, v projektih izboljšanja zgodnjega odkrivanja demence in tudi raziskavah razvoja digitalnih orodij, ki bi zmanjšala dejavnike tveganja, nam je razložila doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Kakovost življenja s hemofilijo
Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Z možgani nad možgane
Kako slovenska nevrologija raziskuje nevrološke posledice COVID-19, kaj krepi in kaj jemlje zalet nevrološki raziskovalni dejavnosti in kako nevrologi priznajo sodelavcem v modri uniformi, da lahko nadgradijo njihovo vlogo – sta nanizala prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in doc. dr. Maja Kojović, dr. med.
Telemedicina povezuje
Čas epidemije je pokazal, da je telemedicina še kako dobrodošla. Specialistki interne medicine prim. Cirili Slemenik Pušnik, dr. med., iz SB Slovenj Gradec, je bilo v veliko olajšanje, da je v času, ko so bili obiski v ambulanti omejeni, po tej poti lahko spremljala težke bolnike s srčnim popuščanjem.
Neutemeljena prekinitev zdravljenja lahko poslabša bolezen
»Terapija revmatološke bolezni naj se v času povečane ogroženosti zaradi COVID-19 prekine le takrat, ko je to strokovno utemeljeno,« poudarja doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. »Seveda COVID-19 poznamo šele kratek čas in ravnamo lahko le glede na trenutno dostopne podatke,« še dodaja.
Pandemija srčnega popuščanja
Bolnikov s srčnim popuščanjem je bistveno več kot je bolnikov s COVID-19. Srčno popuščanje znamo zdraviti, COVID-19 pa ne. V luči tega bi se morali osredotočiti na tisto, kar v dani situaciji znamo narediti, je poudaril prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. iz ljubljanskega UKC in opozoril na poslabšano stanje bolnikov po strogem upoštevanju navodila »ostanite doma«.
Kje se skriva 6000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo?
Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ocenjuje, da je v Sloveniiji okoli 8000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo, a večina še ni odkrita. Dobro deluje program presejanja pri otrocih, najti pa moramo tudi ostale. Mladi odrasli z DH imajo do 100-krat večje tveganje za SŽ-bolezen od vrstnikov.
Že ko prvič predpišemo sistemski glukokortikoid, je to znak za alarm
Tako se pri obravnavi astme glasi ključno sporočilo doc. dr. Mihaele Zidarn, dr. med., specialistke interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik. Sogovornica poudarja, da je treba ob potrebi po sistemskem glukokortikoidu ukrepati takoj in raziskati vzroke slabega obvladovanja bolezni ter pri določenih bolnikih razmisliti o uvedbi biološke terapije.
Pomembna sta individualen pristop in vztrajnost
Evropske smernice za zdravljenje atopijskega dermatitisa (AD) svetujejo stopenjsko zdravljenje bolezni, a vedno je treba upoštevati individualno klinično raznolikost in izbrati individualen pristop, svetuje asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.
Biološka zdravila nimajo negativnega učinka na COVID-19
Ni dokaza, da bi biološko zdravljenje negativno vplivalo na zdravljenje bolezni COVID-19 pri bolnikih s kronično črevesno boleznijo. Celo nasprotno. Svetovno priznana ekspertna mnenja govorijo o tem, da lahko nekatera biološka zdravila prispevajo k zdravljenju težkih oblik te okužbe.
Obravnava bolnikov z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila
Kako v danih epidemioloških razmerah obravnavati bolnike z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila? Vsebino nedavno posodobljenih priporočil je predstavila predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica.
Ocena imunosti po okužbi s SARS-CoV-2 še ni možna
WHO opozarja, da še ni trdnih dokazov, da se nekdo, ki je prebolel okužbo z novim koronavirusom, ne more ponovno okužiti. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pojasnjuje, kaj to pomeni za našo dolgoročno prihodnost.
Klinična pot bolnika s kroničnim srčnim popuščanjem
Pri bolniku posumimo na kronično srčno popuščanje ob najdbi sprememb, sumljivih za srčno popuščanje. Ob jasnem sumu na srčno popuščanje in povišanih vrednostih natriuretičnih peptidov (oziroma če določitev ni izvedljiva)se opraviultrazvočna preiskava srca.
Zdravljenje srčnega popuščanja nujno tudi v času epidemije
Andraž Cerar, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, nam je povedal, kako ločiti med poslabšanjem srčnega popuščanja in COVID-19, kako v danih razmerah poteka bolnišnična obravnava in kakšna so priporočila glede zaviralcev ACE in ARB ter sakubitril/valsartana.
Aktualna revija
