Starizem v vsakdanjem življenju
Živimo v družbenem času, ki starosti pripenja vrsto stereotipov in predsodkov. S tem to življenjsko obdobje pogosto povezuje z negativnimi pomeni ter ga tako obravnava kot breme in težavo. Starost se čez posameznika razpne kot njegova nosilna, prva in osnovna identiteta. Starizem z različnimi odmevi v vsakdanjiku pa kot člani družbe lahko ne le udejanjamo, temveč v veliki meri tudi ponotranjimo.
Pot bolnika k dermatovenerologu in onkologu
Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ter Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola predstavljata novosti in priložnosti za izboljšave pri napotovanju bolnikov s kožnim rakom v dermatovenerološko in onkološko ambulanto. Kaj je ključno za najhitrejšo obravnavo?
10 let tretjega stebra onkološkega zdravljenja
V Sloveniji smo pred desetimi leti dobili prvo zdravljenje z imunoterapijo, ki je pomembno spremenila zdravljenje in potek bolezni pri številnih vrstah raka. O tem, kako deluje in kakšno vlogo ima specialist družinske medicine pri prepoznavanju imunsko pogojenih neželenih učinkov, je razložila Marina Čakš, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Okužbe sečil: diagnostične dileme in izbira zdravljenja
Okužbe sečil sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe v ambulantni in bolnišnični praksi ter so pomemben klinični izziv. O sodobnem pristopu k obravnavi okužb spodnjih in zgornjih sečil, smotrni uporabi antibiotikov ter pomenu nefarmakoloških ukrepov smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Logar, dr. med., spec. infektologije, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Rast pojavnosti rakov prebavil pri mlajših odraslih
Kljub uspehom presejalnega programa in napredku v diagnostiki raki prebavil ostajajo pomemben javnozdravstveni izziv. Ključno vlogo pri odzivanju na to težavo ima primarna raven, poudarja prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete UL. Kje so glavni vzvodi sprememb?
Povrnitev telesne mase po opustitvi zdravil za njen nadzor
Revija BMJ je objavila sistematični pregled in metaanalizo podatkov o povrnitvi telesne mase po opustitvi zdravil za njen nadzor ter s tem povezanih spremembam v kardiometabolnih markerjih pri odraslih s prekomerno telesno maso ali debelostjo.
Hibridna oskrba kroničnih bolnikov
Hibridna oskrba predstavlja nov koncept vodenja bolnikov s kroničnimi boleznimi. Meja med fizično in digitalno oskrbo se briše. Ambulanta se seli tudi v telefon, aplikacijo, pametno uro. Kakšni pa so klinični vidiki takšnega pristopa? Kje se pojavljajo zadržki pri uvajanju? Kako hibridni modeli delujejo v praksi pri obravnavi bolnikov z arterijsko hipertenzijo, s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem? Pojasnjuje doc. dr. Matic Mihevc, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana, ZD Trebnje in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Bolnik s pljučnim rakom pred diagnozo in med zdravljenjem
Kakšno znanje imajo bolniki s pljučnim rakom in njihovi negovalci o bolezni? Kako ocenjujejo dostop do informacij in komunikacijo z zdravstveno ekipo? Katere vrzeli v komunikaciji so najbolj kritične? Vidik opolnomočenosti bolnikov s pljučnim rakom je bil proučevan v 9. poročilu organizacije Lung Cancer Europe (LuCE), ki prinaša analizo stopnje informiranosti, znanja in vključenosti v odločanje med Evropejci.
Vitamin D: prve slovenske smernice
Pomen zadostne preskrbljenosti z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja prinaša njegovo pomanjkanje? O prvih slovenskih smernicah za zadostno preskrbljenost z vitaminom D je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. endokrinologije, vodja delovne skupine za pripravo smernic.
Slovenija na prelomni točki
Februarja je ob svetovnem dnevu boja proti raku potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom – Uvajanje novih presejalnih programov in bolnikova pot skozi zdravstveni sistem. Razprava je bila namenjena uvajanju novih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca ter vprašanju, kako zagotoviti enako hitro in učinkovito klinično pot za vse bolnike, ki v zdravstveni sistem vstopijo prek presejalnega programa ali zaradi simptomov.
Razpad mišic zaradi medsebojnega delovanja statinov in zaviralcev P2Y12
Razpad mišic zaradi medsebojnega delovanja statinov visoke intenzivnosti in zaviralcev P2Y12 je sicer redek, vendar življenjsko ogrožajoč. Kakšno je patofiziološko ozadje poškodb mišičnih celic zaradi statinov? Kateri dejavniki vplivajo na izraženost neželenih učinkov? Katere kombinacije statinov visoke intenzivnosti z zaviralci P2Y12 zahtevajo previdnost? Razlaga asist. Matej Dobravc Verbič, mag. farm., spec. klin. farm. iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
PFIC in druge holestatske bolezni jeter skozi vprašanja
Kakšni diagnostični izzivi se lahko pojavijo pri prepoznavanju PFIC in drugih holestatskih jetrnih bolezni? Hitri test s primeri je pripravila asist. dr. Martina Klemenak, dr. med., spec. pediatrije iz Enote za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano Klinike za pediatrijo UKC Maribor.
Kdaj pomislimo na PFIC?
Hujše nezdravljene oblike PFIC lahko vodijo do ciroze in odpovedi jeter že v otroštvu, pri nekaterih oblikah pa je povečano tveganje za razvoj hepatocelularnega karcinoma. S pravočasno prepoznavo in zdravljenjem lahko posledice teh bolezni pomembno zmanjšamo. Na katere simptome moramo biti pozorni? Vsebino je recenziral doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med.
Sodobna obravnava PFIC
Progresivna družinska intrahepatična holestaza (PFIC) je skupina bolezni, ki se običajno izrazijo pri otrocih, v blažji obliki pa se lahko pojavijo tudi pri odraslih. Kakšni so zapleti teh redkih bolezni? Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., spec. pediatrije s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Bolniki o nemotoričnih simptomih pogosto ne poročajo
Na katere simptome in znake moramo biti pozorni pri bolniku s sumom na Parkinsonovo bolezen? Kako po postavitvi diagnoze pravočasno prepoznati napredovanje bolezni? Kako lahko odločitve olajša sistematična uporaba vprašalnikov in heteroanamneze? Ob predstavitvi primera 75-letne bolnice z napredovalo boleznijo odgovarja Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje.
Motnje spanja kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? To vse bolj prepoznavno področje raziskav in klinične prakse, v katerem v ospredje stopa dogajanje v fazi spanja REM, sta predstavili specialistki nevrologije prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
Metabolna obravnava pri ponavljajočih se ledvičnih kamnih
Ledvični kamni so povezani tako z ledvičnimi kot tudi s srčno-žilnimi zapleti ter povečano incidenco zlomov kosti. Kako prepoznati in obravnavati bolnike s povečanim tveganjem za pojav resnejših zapletov? Kdaj jih napotiti k urologu in kdaj k nefrologu? Odgovarja doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije, s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.
Kritični pogled na nove ameriške prehranske smernice
Ameriške prehranske smernice 2025–2030 ne prinašajo vsebinskega preloma. Ponavljajo znana načela varovalne prehrane, več pozornosti pa pritegneta obrnjena prehranska piramida ter poudarek na beljakovinah in polnomastnih živilih. Ker ti poudarki niso vedno usklajeni z evropskimi modeli, je pri njihovi rabi potrebna strokovna presoja. Analizo smernic je pripravila dr. Irena Hren, univ. dipl. inž. živil. tehn., klinična dietetičarka iz SB Novo mesto.
O biopsihosocialnih dejavnikih in diagnostičnem modelu
Na EHC sta prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., ter prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, predstavila zanimiv prispevek k razumevanju migrene in glavobolnih motenj s poudarkom na biopsihosocialnih dejavnikih. Vmesni rezultati diagnostične raziskave TARA, v kateri so sodelovali Jožef Magdič, dr. med., Timotej Petrijan, dr. med., in Nuša Breznik, dr. med., kažejo potencial multimodalnega spremljanja za napovedovanje migrenskih napadov.
Novi dokazi o učinkovitosti in varnosti terapij proti CGRP
Na EHC so bile predstavljene številne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost in varnost terapij z monoklonskimi protitelesi proti CGRP ter gepantov pri zdravljenju migrene. Dolgoročni podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo pomembno zmanjšanje števila mesečnih migrenskih dni ob dobrem prenašanju, medtem ko vse več dokazov potrjuje tudi vlogo gepantov pri profilaktičnem in akutnem zdravljenju ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Aktualna revija
