Astma in komorbidnosti
Zdravljenje bolnikov z astmo in sočasnimi boleznimi zahteva multidisciplinarno obravnavo, katere center je bolnik, koordinacijo pa skupaj s pulmologom vodi družinski zdravnik, poudarja prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Katere so priložnosti za boljšo obravnavo bolnikov?
Ultra predelana hrana in njeni škodljivi vplivi na zdravje
Uživanje ultra predelane hrane je v vzponu. Krovni sistematični pregled dosedanjih metaanaliz, objavljen v reviji BMJ, je potrdil povezavo med takšnim načinom prehranjevanja in razvojem nekaterih bolezni ter povečano umrljivostjo.
Namenimo več pozornosti posledicam pasavca
Nevropatska bolečina, ki poteka po dermatomu in se pojavlja vsaj 90 dni od akutnega izbruha izpuščaja, je lahko kompleksna in težko obvladljiva. Doc. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz UKC Ljubljana, je poudarila, da običajni neopioidni analgetiki proti tej vrsti bolečine niso učinkoviti.

Kaj je znanstveno dokazano o akupunkturi?
Raziskovalci se s številnimi študijami trudijo razložiti mehanizem delovanja tega kitajskega načina zdravljenja. Raziskave potekajo predvsem na živalskih modelih, na katerih simulirajo bolezensko stanje človeka in preučujejo biološki odziv na zdravljenje z akupunkturo. Kaj so torej že znani mehanizmi delovanja akupunkture? V nadaljevanju povzemamo različne študije in dokaze o delovanju akupunkture.
Pospešen odziv je prognostično pomemben
Vsaka ponovna hospitalizacija poslabšuje prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem ter zvišuje tveganje za smrt. Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih kroničnih bolezni, v sklopu katerih so v ospredju zlasti elementi kardio-renalno-metabolnega sindroma. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Kje so naši bolniki s KLB?
Pilotna raziskava o kronični ledvični bolezni (KLB) v Sloveniji je pokazala, da obstaja veliko razhajanje med številom oseb z diagnozo KLB in številom tistih, ki imajo to bolezen, a njihova medicinska dokumentacija o tem ne priča. Prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, odgovarja na vprašanje, kako in kje še bolj aktivno iskati to skupino bolnikov.

Postaja prihodnost MS bolj predvidljiva?
Zgodnje zdravljenje z visoko učinkovitimi zdravili spreminja epidemiologijo multiple skleroze (MS) in zmanjšuje število najbolj prizadetih bolnikov. Vabljeni k reševanju kviza, ki povzema aktualne preboje in stroko usmerja v tako imenovano prodromalno fazo MS.

Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinskega zdravnika
Kako obravnavati bolnike s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinske medicine? Kako ustrezno napotiti bolnike k specialistu na terciarno obravnavo? Kdaj je potrebno opraviti ultrazvok srca? Algoritem obravnave sta pripravili doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije in asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.

Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Vsak monoklonski zobec še ni diseminirani plazmocitom
Kako veliko je breme diseminiranega plazmocitoma? Kje odkrijemo več bolnikov? Kdaj bolnika napotiti k hematologu? Kateri biokemični parametri pomagajo do potrditve suma na to bolezen? V videu odgovarja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.

Za smiselno in učinkovito obravnavo starejših potrebujemo koncept
Katedra za interno medicino se je v zadnjih petih letih posebej posvetila problemu obravnave starejšega bolnika. Najpomembnejša težava je v tem, da nimamo koncepta, ki bi bil vodilo zdravnikom pri obravnavi starejših, ki bi uravnovesil zdravniške odločitve, omogočil, da bi bile te čim bliže optimalnim, in tako izboljšal izide zdravljenja. Pišejo prof. dr. Mišo Šabović. dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.

Pasivna medicina vodi v kaos
Ali imajo starejši bolniki res vedno vse bolezni, zabeležene v kartoteki, kako intenzivno jih zdravimo in kakšna je verjetnost delirija ob hospitalizaciji? Kdo je tihi tat vida in zakaj nekatere osebe s sindromom demence nikoli ne dobijo diagnoze? Odgovore je razkril simpozij Geriatrija 2024.
Kaj nam pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen diagnostike z urinskim testnim lističem, katere so njegove prednosti in omejitve, je na strokovnem srečanju Srce in ledvice 2024 predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.

Obravnava IgA-nefropatije skozi vprašanja
IgA-nefropatija je pomemben vzrok za končno ledvično odpoved. Kaj storiti ob naključno ugotovljenih spremembah v seču? Kako ravnati ob sumu na IgA-nefropatijo in kateri je najboljši naslednji korak ob potrditvi bolezni? Kako odložimo ali preprečujemo zaplete? Informativen in poglobljen kviz s praktičnimi napotki je pripravila Ana Dovč, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.

Klinična pot bolnika z IgAN
Kako poteka obravnava bolnika s sumom na IgA-nefropatijo (IgAN) v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritma obravnave v ADM in na specialistični ravni je pripravila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
O bolj in manj znanih škodljivih učinkih UV-sevanja
Človek nima čutila za zaznavanje UV-sevanj in njihovo delovanje zaznamo prek odloženih posledic, ki se klinično izrazijo vidne očem, poudarja prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Celje. Kateri škodljivi učinki so tako v laični kot tudi v strokovni javnosti še premalo ozaveščeni?
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Do 80 % oseb pod vplivom kortikofobije
Pretiran in brezpredmeten strah pred kortikosteroidi, ki vodi v opustitev zdravljenja, je vse pogosteje opažen v dermatoloških ambulantah. Asist. dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med., doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., Maja Benko, dr. med., in doc. dr. Mateja Rakuša so preverjale, kako razširjen je med slovenskimi bolniki z atopijskim dermatitisom in luskavico ter kje je njegov izvor.
Ne čakajmo kardiologa za postavitev končne diagnoze
»Da bolnik s sumom na srčno popuščanje pride do kardiologa in opravi ultrazvok srca, je v našem zdravstvenem sistemu lahko precej dolgotrajno, zamud pa si pri zdravljenju ne moremo privoščiti. Še najmanj pri starejših, komorbidnih bolnikih,« opozarja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Pljučna hipertenzija – dolga pot do diagnoze
Simptomi pljučne hipertenzije so nespecifični, zato lahko mine do diagnoze več let. Za katere bolnike je postavitev zgodnje diagnoze posebej pomembna? Kdaj naj družinski zdravnik pomisli na bolezen in kakšen je nabor preiskav na primarnem nivoju? Pojasnjuje asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.