Zdravljenje imamo, bolnikov še ne
Zdravljenje pomanjkanja AADC, sicer redke bolezni, je možno z gensko terapijo, a pri nas bolnikov, ki bi jo potrebovali, še nismo našli. Kako diagnosticirati bolezen, ki se skriva za množico nespecifičnih simptomov? Kateri so izzivi pri obravnavi bolnikov? Odgovore je strnila Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Ugled zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana, je spregovorila o ugledu zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi. Razmišlja pa tudi o strategijah za obvladovanje negativne medijske komunikacije, o nesoglasjih, ki bi morala ostati za zaprtimi vrati ter odzivih stroke ob domnevnih ali potrjenih zdravniških napakah.
Prihodnost za bolnike z IgA-nefropatijo je optimistična
Katerih znakov in simptomov najpogostejše glomerulne bolezni ne smemo spregledati? Kdaj bolnike s sumom na IgA-nefropatijo napotiti k specialistu nefrologije? Odgovarja Ana Dovč, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, ki razlaga, kakšna je trenutna optimalna obravnava bolnikov in zakaj se jim obeta še svetlejša prihodnost.
Prepletanje pristopov
Srčno popuščanje je danes eden redkih kliničnih sindromov, katerega incidenca in prevalenca iz leta v leto naraščata. Kljub temu, da že sama definicija srčnega popuščanja temelji na interakciji med delovanjem srca in preostalih organov, se je multidisciplinarni pristop k zdravljenju uveljavil šele v zadnjem času, razmišlja prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., spec. interne medicine in spec. kardiologije in vaskularne medicine z UKC Ljubljana.
Pregled protimikrobnih zdravil za zdravljenje nekaterih okužb
Predstavljamo izbor najpogostejših protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo za ambulantno ali bolnišnično zdravljenje okužb kože in mehkih tkiv, okužbe sečil, dihal, intraabdominalnih okužb, vnetja dojk in sepsa. Preglednico je recenzirala doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Bolniki po diagnozi ne morejo čakati 56 tednov
»Zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem podpirajo štirje stebri. Stroka naj pri njihovem simultanem uvajanju in pospešenem titriranju ne okleva,« je v predavanju na BRMS 2023 poudarila Danijela Oikonomidis, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Oddelka za kardiologijo in angiologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Razpolovitev trajanja zdravljenja
»Problema protimikrobne odpornosti ne bomo rešili z novimi antibiotiki. Ključna je ustrezna raba, ki pa ne pomeni zgolj omejevanja, ampak predvsem izbiro pravega antibiotika za pravo indikacijo, v pravem odmerku in trajanju,« poudarja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Napredne terapije naj ne bodo ekskluzivne
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.
Precepljenost proti KME še vedno precej nizka
Slovenija je država z eno najvišjih obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Evropi. Kljub naraščajočemu številu cepljenih proti KME je delež cepljenih v Sloveniji še vedno zelo majhen. Kako bi še lahko izboljšali ozaveščenost in precepljenost, odgovarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. epidemiologije s Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Hospitalizacija kot mejnik v zdravljenju
Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem se je v zadnjih letih bistveno izboljšalo, vendar smrtnost še vedno ostaja zelo velika. Bolnike s srčnim popuščanjem lahko v tem pogledu primerjamo z bolniki z rakom debelega črevesa. Pri tem morda preseneti dejstvo, da je prognoza bolnikov s srčnim popuščanjem slabša.
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje še posebej težavno?
Kam usmeriti pozornost pri kompleksnih bolnikih, ki imajo povečano tveganje za trombembolične zaplete in obenem tudi povečano tveganje za krvavitve? Kako zagotoviti, da bo zdravljenje starostnikov s komorbidnostmi varno in učinkovito? Strnili smo ključna sporočila.
Kljub poenostavitvam izzivi pri zdravljenju ostajajo
Antikoagulacijsko zdravljenje je v zadnjem desetletju pomembno napredovalo, pri kompleksnejših bolnikih pa se še vedno soočamo z omejitvami. Marko Miklič, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana prepoznava družinsko medicino kot pomemben del te zgodbe, ki bi v prihodnje lahko imel še vidnejšo vlogo.
Družinski zdravnik lahko vse opravi v enem tednu in pod eno streho
Katere so najpogostejše dileme specialistov družinske medicine v antikoagulacijskih ambulantah? Kako lahko pri reševanju nekaterih izmed njih pomagajo centri za krepitev zdravja? Odgovarja Jasna Krmec, dr. med., spec. družinske medicine iz antikoagulacijske ambulante Zdravstvenega doma Vrhnika.
Bolnika vprašajte tudi o hiperseksualnosti in prenajedanju
Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je pripravil kviz, ki družinskega zdravnika in nevrologa usmerja k postavljanju pravih vprašanj bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, k optimizaciji njihovega peroralnega zdravljenja in k hitrejši prepoznavi znakov napredovanja Parkinsonove bolezni.
Kdaj pomislimo na Gaucherjevo bolezen?
Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi, zgodnejši pojav pa običajno napoveduje težjo obliko bolezni. Ob katerih najpogostejših simptomih pomislimo na bolezen? Vsebino je pripravil prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana.
Gaucherjeva bolezen včeraj, danes in jutri
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana, ki pri nas skrbi za bolnike z Gaucherjevo boleznijo.
Možnosti odpredpisovanja zaviralcev protonske črpalke
Zaviralci protonske črpalke so zelo učinkovita in varna zdravila, a so dostikrat predpisana neskladno s smernicami, brez veljavne indikacije in za predolga obdobja. Kako pogosto bi jih bilo mogoče odpredpisati ali znižati odmerek? Kakšni so vzorci uporabe pri slovenskih bolnikih? Raziskavo in presenetljive izsledke predstavlja doc. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm. s Klinike Golnik.
Kaj je odmevalo na ERS?
Mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije in predstojnik Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, predstavlja nekaj zanimivih utrinkov s septembrskega kongresa Evropskega respiratornega združenja (ERS). Strnjene novosti o KOPB, astmi, spalni apneji in kardiovaskularnih dogodkih ter pomenu produktivnega kašlja.
V smeri odpravljanja vzroka bolezni
Življenjska doba bolnikov z Duchennovo mišično distrofijo se je zahvaljujoč naprednejši obravnavi in zdravljenju pomembno izboljšala in danes presega 40 let. O sodobni obravnavi bolnikov in o prihodnosti, ki jo prinašajo nove terapije, je spregovorila asist. dr. Tanja Golli, dr. med., spec. pediatrije in spec. otroške nevrologije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Aktualna revija
