Somnologija v Sloveniji je dobra
V Sloveniji je somnologija zelo razvita. Imamo evropske ekspertinje, ki vodijo tri glavne centre za motnje spanja. Poleg kliničnega dela pa slovenska somnologija tudi soustvarja evropske smernice za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja. Piše prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Kdaj pomisliti na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ravnamo ob sumu? Kakšna je prevalenca? Kateri so ustrezni ukrepi, komu poročati in zakaj je to pomembno? Pojasnjuje Darinka Purg, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor.
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
Več evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom, Poljsko, Hrvaško in Češko, je v procesu vpeljave oziroma so že vpeljale nacionalne programe presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
O izzivih in priložnostih v zdravljenju mešane dislipidemije
Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice v videu predstavi trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja mešane dislipidemije. Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja ter kaj vpliva na boljše sodelovanje bolnikov?
Priporočila za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Kakšne so ciljne vrednosti LDL-holesterola glede na oceno ali izračun tveganja SCORE2 oziroma SCORE-OP? Kako pa pri osebah s kronično ledvično boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo ter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Usmeritve sta v preglednici strnila dr. Jerneja Tasič, dr. med., in Kevin Pelicon, dr. med.
Adherenca pri zdravljenju skozi štiri vprašanja
Zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju dislipidemij lahko adherenca pri zdravljenju izrazito upade. Za povečanje adherence sta zato ključnega pomena sprejemanje odločitev v sodelovanju s bolnikom in prilagoditev zdravljenja posamezniku. Kako lahko še izboljšamo sodelovalnost, boste izvedeli v kratkem kvizu, ki sta ga pripravila dr. Jerneja Tasič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ter Kevin Pelicon, dr. med., oba s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Kako smo spremenili diagnostični proces pljučnega raka?
Katere ključne izzive v poti bolnika do diagnoze pljučnega raka prepoznavajo na Kliniki Golnik, kjer obravnavajo največ pacientov? Kaj je pokazala njihova analiza in kako so diagnostični proces »znotraj sistema« spremenili glede na njihove ugotovitve? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Nedopustno je, da obstaja razlika
V začetku septembra je potekalo strokovno srečanje o okužbah s humanim papilomavirusom (HPV) in cepljenju proti HPV, ki ga je organizirala Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino. Kdaj je večja verjetnost, da se starši odločijo za cepljenje? Kaj še lahko storimo, da zmanjšamo razlike v precepljenosti dečkov in deklic ter se približamo 90 %?
Najbolj vroče teme na kongresu ESC 2024
Osrednja tema kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) 2024, ki je potekal v Londonu med 30. avgustom in 2. septembrom, je bila personalizacija srčno-žilne oskrbe. Poudarili so, da mora oskrba vključevati napoved tveganja za zaplete, preventivne ukrepe ter ciljno usmerjene strategije medikamentozne in nemedikamentozne obravnave. Predstavili so nekaj novih priporočil in številne raziskave, ki bodo vplivale na prihodnjo obravnavo bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi.
(Ne)sodelovanje pacientov pri zdravljenju z zdravili
V razvitih državah slabo sodeluje pri zdravljenju polovica bolnikov s kroničnimi boleznimi. Kako prepoznavamo nesodelovanje in zakaj se ne smemo zanesti na ''občutek''? Kakšni ukrepi lahko prinesejo izboljšanje in kaj pomeni, da v tretjini primerov farmacevti ne uspejo priklicati zdravnika? Pojasnjuje asist. dr. Ana Kodrič, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Najpogosteje spregledani simptomi – izkušnje iz prakse
Pregled pogosto spregledanih simptomov in znakov, kar lahko vodi v (pre)pozno diagnozo rakov prebavil, je pripravila Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije z Oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec. Kam usmeriti pogled za prepoznavo malignih sprememb v prebavnem traktu oziroma za njihovo razločevanje od benignih ali akutnih? Kaj v klinični praksi najbolj izstopa?
Ni zadosti na preiskavo pomisliti, treba jo je tudi opraviti
Osnovne laboratorijske preiskave, med njimi preiskava blata na prikrito krvavitev, so dostopna orodja, s katerimi splošni ali družinski zdravnik hitro in enostavno opredeli tveganje za prisotnost raka debelega črevesa in danke. Jožef Kramberger, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Lenart, meni, da lahko na tem področju naredimo še precej več.
Zdravljenje sladkorne bolezni s pridruženo debelostjo
Kako ocenjevati, spremljati in zdraviti debelost pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Pristop v klinični praksi predstavlja Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper, ki je strnila ključna sporočila standardov obravnave sladkorne bolezni Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association – ADA).
Ko bolnika ogroža venska trombembolija
Kako ustrezno postaviti diagnozo venske tromboze ali pljučne embolije? Kakšno vlogo imajo pri tem točkovniki in D-dimer in kakšen je sodoben pristop zdravljenja z antikoagulacijskimi zdravili, je razložil doc. dr. Gregor Tratar, dr. med., spec. interne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Kaj pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen pregleda urina ob zmanjšanju glomerulne filtracije? Katere so prednosti in omejitve diagnostike z urinskim lističem, je predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Novejše biološke terapije pod drobnogledom
IL-17 in IL-23 sta znana mediatorja v patogenezi luskavice in zato tarča najnovejših zelo učinkovitih terapij za zdravljenje zmerne do hude oblike luskavice. Nabor zaviralcev narašča, čedalje več pa je tudi podatkov o varnosti in učinkovitosti iz resničnega sveta.
Zapora Percheronove arterije
Zdravljenje akutne ishemične možganske kapi (AIMK) je zanesljivo odvisno od hitrosti prepoznave simptomov AIMK in diagnostične obravnave bolnika s simptomi AIMK. Reperfuzijsko zdravljenje z intravensko trombolizo (IVT) je zlati standard zdravljenja AIMK, še vedno velja časovno okno 4,5 ure od začetka pojava akutne nevrološke simptomatike.
Pozdravimo skoraj polovico bolnikov z AML
V zdravljenju akutne mieloične levkemije so napredek v raziskovanju ter boljše metode spremljanja merljive preostale bolezni in genetske preiskave prinesli tudi nove možnosti za bolnike, ki niso primerni za alogensko presaditev krvotvornih matičnih celic. Nekaj novih premikov predstavlja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Čas je, da zagrizemo tudi v KLB
Dejstvo, da se testiranje za albuminurijo ne izvaja v zadostni meri in KLB ostaja neodkrita, je bilo povod za sodelovanje prim. prof. dr. Danice Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, doc. dr. Andreja Škoberneta, dr. med., spec. nefrologije, izr. prof. dr. Andreje Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije, in prim. dr. Aleksandra Stepanovića, dr. med., spec. družinske medicine, pri izdelavi novega algoritma za področje primarnega zdravstvenega varstva.
Aktualna revija
