Prilagodljive vedenjske intervencije za obravnavo debelosti
Vedenjske intervencije za izgubo telesne teže se v klinični praksi težko izvajajo. Rešitve, ki bi omogočale zgolj vodenje prek e-zdravja (denimo aplikacije na pametnih telefonih), bi lahko pomenile učinkovit ukrep na ravni populacije.
Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?
Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Sporočanje slabe novice
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana.
Wilsonova bolezen
Wilsonova bolezen je redka dedna motnja presnove bakra. Normalno se baker izloča z žolčem, pri bolnikih z Wilsonovo boleznijo pa je ta proces moten, kar vodi do toksičnih učinkov kopičenja bakra in okvare organov. Če bolezni ne prepoznamo in je ne zdravimo pravočasno, lahko pride do ireverzibilne okvare organov in posledično lahko tudi do smrti. Kdaj torej pomisliti na Wilsonovo bolezen?
Novosti letošnjega programa cepljenja
O izzivih in priložnosti za izboljšanje precepljenosti v Sloveniji smo se pogovarjali z Nadjo Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je predstavila tudi novosti letošnjega programa cepljenja. Poudarja, da je za izboljšanje precepljenosti pomembno, da so vsi zdravstveni delavci zagovorniki cepljenja.
Zgodnje specialistično zdravljenje astme in KOPB
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.
40 odstotkov oseb s SB ima presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek soobolevnih stanj, vključno z debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter moteno presnovo ogljikovih hidratov in lipidov. Kako pristopiti k obravnavi tega sindroma in katere intervencije imamo na voljo? Kakšna je njegova povezava s sladkorno boleznijo (SB), ki povišuje tveganje za razvoj tega sindroma?
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Somnologija v Sloveniji je dobra
V Sloveniji je somnologija zelo razvita. Imamo evropske ekspertinje, ki vodijo tri glavne centre za motnje spanja. Poleg kliničnega dela pa slovenska somnologija tudi soustvarja evropske smernice za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja. Piše prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Kdaj pomisliti na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ravnamo ob sumu? Kakšna je prevalenca? Kateri so ustrezni ukrepi, komu poročati in zakaj je to pomembno? Pojasnjuje Darinka Purg, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor.
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
Več evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom, Poljsko, Hrvaško in Češko, je v procesu vpeljave oziroma so že vpeljale nacionalne programe presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
O izzivih in priložnostih v zdravljenju mešane dislipidemije
Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice v videu predstavi trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja mešane dislipidemije. Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja ter kaj vpliva na boljše sodelovanje bolnikov?
Priporočila za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Kakšne so ciljne vrednosti LDL-holesterola glede na oceno ali izračun tveganja SCORE2 oziroma SCORE-OP? Kako pa pri osebah s kronično ledvično boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo ter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Usmeritve sta v preglednici strnila dr. Jerneja Tasič, dr. med., in Kevin Pelicon, dr. med.
Adherenca pri zdravljenju skozi štiri vprašanja
Zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju dislipidemij lahko adherenca pri zdravljenju izrazito upade. Za povečanje adherence sta zato ključnega pomena sprejemanje odločitev v sodelovanju s bolnikom in prilagoditev zdravljenja posamezniku. Kako lahko še izboljšamo sodelovalnost, boste izvedeli v kratkem kvizu, ki sta ga pripravila dr. Jerneja Tasič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ter Kevin Pelicon, dr. med., oba s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Kako smo spremenili diagnostični proces pljučnega raka?
Katere ključne izzive v poti bolnika do diagnoze pljučnega raka prepoznavajo na Kliniki Golnik, kjer obravnavajo največ pacientov? Kaj je pokazala njihova analiza in kako so diagnostični proces »znotraj sistema« spremenili glede na njihove ugotovitve? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Nedopustno je, da obstaja razlika
V začetku septembra je potekalo strokovno srečanje o okužbah s humanim papilomavirusom (HPV) in cepljenju proti HPV, ki ga je organizirala Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino. Kdaj je večja verjetnost, da se starši odločijo za cepljenje? Kaj še lahko storimo, da zmanjšamo razlike v precepljenosti dečkov in deklic ter se približamo 90 %?
Najbolj vroče teme na kongresu ESC 2024
Osrednja tema kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) 2024, ki je potekal v Londonu med 30. avgustom in 2. septembrom, je bila personalizacija srčno-žilne oskrbe. Poudarili so, da mora oskrba vključevati napoved tveganja za zaplete, preventivne ukrepe ter ciljno usmerjene strategije medikamentozne in nemedikamentozne obravnave. Predstavili so nekaj novih priporočil in številne raziskave, ki bodo vplivale na prihodnjo obravnavo bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi.
(Ne)sodelovanje pacientov pri zdravljenju z zdravili
V razvitih državah slabo sodeluje pri zdravljenju polovica bolnikov s kroničnimi boleznimi. Kako prepoznavamo nesodelovanje in zakaj se ne smemo zanesti na ''občutek''? Kakšni ukrepi lahko prinesejo izboljšanje in kaj pomeni, da v tretjini primerov farmacevti ne uspejo priklicati zdravnika? Pojasnjuje asist. dr. Ana Kodrič, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Aktualna revija
