Vpliv NSAR na prebavila skozi vprašanja
Kakšni izzivi se lahko pojavijo pri zdravljenju z nesteroidnimi antirevmatiki, ko gre za neželene učinke v gastrointestinalnem sistemu? Kakšni so ukrepi v praksi? Hitri test s primerom je pripravila Eva Mislej, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Vsak dan primanjkuje 300 zdravil
Slovenija se tako kot Evropa sooča s pomanjkanjem zdravil, kar je še posebno pereče, kadar gre za ranljive skupine, opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Kaj to pomeni za delo farmacevtov? Kako rešujemo težave v praksi? Kakšen je angleški pristop?
Na začetku in na koncu poti
Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi, razpravlja o izzivih, s katerimi se srečujejo bolniki s pljučnim rakom, ter o tem, kako jim pomagati živeti kljub neozdravljivi bolezni. Poudarja, da lahko bolniki kljub težki diagnozi dosežejo boljšo kakovost življenja, če jih skozi bolezen aktivo spremljamo in v obravnavo zgodaj vpeljemo tudi načela paliativne oskrbe.
Ali poznamo neželene učinke zdravljenja z imunoterapijo?
Kateri neželeni učinki se lahko pojavijo pri zdravljenju z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Kdaj se lahko pojavijo? Kako jih obvladujemo? Ali lahko pojav neželenih učinkov napoveduje tudi dober odziv na zdravljenje? Svoje znanje preverite v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik.
Indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativi so zelo omejene
Kakšne so indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativni oskrbi onkoloških bolnikov? Kdaj se lahko uporabljajo kot dodatna terapija? Odgovarja asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavljamo pa tudi rezultate slovenske analize o stališčih do uporabe konoplje za samozdravljenje pri bolnikih s pljučnim rakom.
Kdaj dosežemo največje uspehe v obravnavi?
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana poudarja, da je za bolnike z narkolepsijo pri nas dobro poskrbljeno, ko enkrat pridejo do diagnoze. V videu predstavi, zakaj je pomembno, da se bolnike pravočasno prepozna in katere so možne diferencialne diagnoze.
Nezadovoljen bolnik je recept za neadherenco
Jasna informacija in zaupanje sta bistvenega pomena za dobro adherenco bolnikov pri zdravljenju kronične bolečine z zdravili. Če bolnika pustite samega z zdravili, je veliko večja verjetnost, da bo opustil terapijo, poudarja Božena Jerković Parać, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz SB Slovenj Gradec.
Primerjalna biološka uporabnost tablet z ibuprofenom
Predstavljamo raziskavo, ki kaže, kako se spreminja plazemski profil za farmacevtsko obliko ibuprofena s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem. Kako na profil plazemskih koncentracij vpliva zaužitje s hrano? Podatke komentira prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.
Kdaj ibuprofen s podaljšanim, kdaj s takojšnjim sproščanjem?
Kakšne so značilnosti učinkovine ibuprofen s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem? Katere so ključne razlike in kako nihanje plazemskih koncentracij vpliva na terapevtski učinek? Kakšna je varnost in učinkovitost? Pojasnjuje prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
(Pre)poznate narkolepsijo?
Narkolepsija je redka motnja spanja, ki v Evropi prizadene 2 do 5 ljudi na 10.000 prebivalcev. Pogosto se pojavi v mladostni dobi. Gre za kronično bolezen, pri kateri lahko z ustreznim zdravljenjem bistveno zmanjšamo ali povsem odpravimo simptome. Kateri so njeni ključni simptomi in znaki?
Prilagodljive vedenjske intervencije za obravnavo debelosti
Vedenjske intervencije za izgubo telesne teže se v klinični praksi težko izvajajo. Rešitve, ki bi omogočale zgolj vodenje prek e-zdravja (denimo aplikacije na pametnih telefonih), bi lahko pomenile učinkovit ukrep na ravni populacije.
Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?
Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Sporočanje slabe novice
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana.
Wilsonova bolezen
Wilsonova bolezen je redka dedna motnja presnove bakra. Normalno se baker izloča z žolčem, pri bolnikih z Wilsonovo boleznijo pa je ta proces moten, kar vodi do toksičnih učinkov kopičenja bakra in okvare organov. Če bolezni ne prepoznamo in je ne zdravimo pravočasno, lahko pride do ireverzibilne okvare organov in posledično lahko tudi do smrti. Kdaj torej pomisliti na Wilsonovo bolezen?
Novosti letošnjega programa cepljenja
O izzivih in priložnosti za izboljšanje precepljenosti v Sloveniji smo se pogovarjali z Nadjo Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je predstavila tudi novosti letošnjega programa cepljenja. Poudarja, da je za izboljšanje precepljenosti pomembno, da so vsi zdravstveni delavci zagovorniki cepljenja.
Zgodnje specialistično zdravljenje astme in KOPB
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.
40 odstotkov oseb s SB ima presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek soobolevnih stanj, vključno z debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter moteno presnovo ogljikovih hidratov in lipidov. Kako pristopiti k obravnavi tega sindroma in katere intervencije imamo na voljo? Kakšna je njegova povezava s sladkorno boleznijo (SB), ki povišuje tveganje za razvoj tega sindroma?
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Aktualna revija
