Smernice sodobne obravnave hepatitisa B
Na infektološkem simpoziju v Ljubljani je prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., predstavila nove smernice EASL-a za klinično obravnavo oseb, kronično okuženih z virusom hepatitisa B. Smernice so prinesle vrsto novosti glede razvrščanja in obravnave bolnikov.
Prva zmaga nad spinalno mišično atrofijo
V Sloveniji z novim revolucionarnim zdravilom zdravimo pet otrok s spinalno mišično atrofijo, ki se je pri težjih oblikah doslej končala s smrtjo v dveh letih, pri milejših pa z življenjem na invalidskem vozičku. Zdaj ni več treba, da je tako, pravi doc. dr. Damjan Osredkar, dr. med.
Od okužbe s HPV do raka
Rakava obolenja, ki jih povzročajo človeški papilomavirusi (HPV), lahko preprečimo s cepljenjem, ki ščiti pred okužbo z najpomembnejšimi genotipi virusov iz te družine. V Sloveniji je od lani na voljo devetvalentno cepivo, precepljenost proti okužbam s HPV pa je, kot na marsikaterem drugem področju, prenizka, nam je povedala doc. dr. Nina Jančar, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravnik z zlato medaljo
Malo zdravnikov za svoje delo prejme zlato medaljo. Asist. Marko Macura, dr. med., s KO za travmatologijo UKC Ljubljana jo je dobil na letošnjem evropskem prvenstvu v košarki kot zdravnik zlate slovenske košarkarske reprezentance.
Rak pljuč: slovenske izkušnje z imunoterapijo
Zdravniki potrjujejo podatke iz študij: imunoterapevtiki učinkujejo pri okoli 20 odstotkih bolnikov. In ko učinkujejo, so rezultati odlični. Imunoterapija je z vsemi tremi odobrenimi zdravili že na voljo tudi slovenskim bolnikom z rakom pljuč.
Drugi tir v boju z diabetesom
Na jesenskem srečanju endokrinološke sekcije so med drugim govorili o tem, kaj vse ponuja drugi tir zdravljenja sladkorne bolezni po metforminu, ki letos zaznamuje 60-letnico uporabe. Posamezne skupine zdravil so predstavili zdravniki z UKC Ljubljana: doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., asist. mag. Simona Ferjan, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., in prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med.
Napredek pri zdravljenju Crohnove bolezni
Pri zdravljenju KVČB so se standardni terapiji z zaviralci TNF-alfa v zadnjih letih pridružile nove učinkovine, poleg selektivnega integrinskega zaviralca vedolizumaba še zaviralec interlevkinov 12/23 ustekinumab. Prof. dr. Jan Wehkamp, dr. med., iz UKC v nemškem Tübingenu ima veliko izkušenj pri zdravljenju z ustekinumabom, sicer pa je njegovo raziskovalno delo med drugim usmerjeno v iskanje vzrokov razvoja KVČB.
Sezona okužb pred vrati
Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok). Ogroženi so zlasti majhni otroci, starejši, ljudje s kroničnimi boleznimi in okrnjeno imunostjo, so na tiskovni konferenci z namenom ozaveščanja o pomenu cepljenja proti pnevmokoku povedali strokovnjaki.
Odstiranje pomena malih dihalnih poti
Male dihalne poti so bile v preteklosti pogosto prezrte in so pravo renesanso doživele šele z razvojem slikovnih tehnik. Danes vemo, da so pomemben del patofizioloških dogajanj in klinične slike pri astmi ter KOPB, in to mnogo prej, kot se spremembe pokažejo v upadu pljučne funkcije, je na Tavčarjevih dnevih povedala prim. Katarina Osolnik, dr. med., s Klinike Golnik.
Najdražje je zdravilo, ki ga bolnik ne jemlje
Neadherenca pri zdravljenju z zdravili lahko negativno vpliva na bolnikovo zdravje in posledično nesmotrno porablja vire zdravstvenega sistema. Raziskana je bila pri več kroničnih boleznih in v številnih primerih se je potrdilo, da velik delež bolnikov zdravljenje opusti že po prvi izdaji zdravil. In prav na tem mestu je vloga farmacevtov bistvena, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Podporni programi pri multipli sklerozi že 20 let
»Pri zdravljenju multiple skleroze imamo s programi podpore bolnikom že 20-letne pozitivne izkušnje,« pravi asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Začelo se je, ko so multiplo sklerozo večinoma zdravili z zdravili, ki so se aplicirala z injekcijami, nadaljuje pa se tudi pri novejših peroralnih terapijah.
Največ podpore bolnik potrebuje na začetku zdravljenja
»Podporni programi za bolnike imajo glede na podatke iz tuje literature in naše izkušnje dodano vrednost,pravi prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Želi pa si, da bi bolniki imeli možnost vključitve takoj ob začetku zdravljenja, ko tako podporo najbolj potrebujejo.
Tretjina kroničnih bolnikov zdravil sploh ne začne jemati
Devet desetin slovenskih zdravnikov, ki so sodelovali v spletni anketi, meni, da več kot tretjina bolnikov s kroničnimi boleznimi v Sloveniji sploh ne začne jemati predpisanih zdravil. Uporabo različnih ukrepov za spodbujanje adherence ovira predvsem pomanjkanje časa.
