Podporni programi pri multipli sklerozi že 20 let

»Pri zdravljenju multiple skleroze imamo s programi podpore bolnikom že 20-letne pozitivne izkušnje,« pravi asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Začelo se je, ko so multiplo sklerozo večinoma zdravili z zdravili, ki so se aplicirala z injekcijami, nadaljuje pa se tudi pri novejših peroralnih terapijah.

Optimalno za bolnike in zavarovalnico

Program pomoči bolnikom zagotavlja, da bolniki jemljejo zdravila pravilno in je zato zdravljenje učinkovitejše, zavarovalnica pa je lahko prepričana, da so stroški za zdravila optimalno nadzorovani in izkoriščeni, meni doc. dr. Rado Janša, dr. med.

Nihče ne želi izstopiti!

Ena od oblik podpore bolnikom je telefonsko svetovanje ob zdravljenju. Pogovarjali smo se s svetovalcema v dveh podpornih programih, ki ju finančno podpira farmacevtska družba, izvaja pa podjetje, specializirano za to dejavnost.

Največ podpore bolnik potrebuje na začetku zdravljenja

»Podporni programi za bolnike imajo glede na podatke iz tuje literature in naše izkušnje dodano vrednost,pravi prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Želi pa si, da bi bolniki imeli možnost vključitve takoj ob začetku zdravljenja, ko tako podporo najbolj potrebujejo.

Tretjina kroničnih bolnikov zdravil sploh ne začne jemati

Devet desetin slovenskih zdravnikov, ki so sodelovali v spletni anketi, meni, da več kot tretjina bolnikov s kroničnimi boleznimi v Sloveniji sploh ne začne jemati predpisanih zdravil. Uporabo različnih ukrepov za spodbujanje adherence ovira predvsem pomanjkanje časa.

Adherenca je izziv za sistem

Že dalj časa velja splošna ocena, da je približno 40 odstotkov bolnikov neadherentnih. Posamezne raziskave, tudi v Sloveniji, kažejo, da so številke verjetno še večje. Pojav je posebej skrb zbujajoč pri kroničnih bolnikih.Kaj lahko storimo?

Humanitarna medicinska odprava Zambija 2018

Skupina šestih študentov zadnjega letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru v začetku januarja prihodnje leto odhaja na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v Zambijo. Živeli in delali bodo v vasi Nangoma.

Maraton ne bo pomagal, če ste prej živeli nezdravo

Ameriški raziskovalci so ugotovili, da ni mogoče najti povezave med dolgoletnimi intenzivnimi treningi maratoncev in okvarami srca. Prav tako pa ni nujno, da bo takšna aktivnost izboljšala stanje srca, potem ko je posameznik dolgo živel nezdravo, kar verjamejo mnogi maratonci.

Za boljšo kakovost življenja bolnikov

Za boljšo kakovost življenja bolnikov je najpomembnejše uspešno zdravljenje. Za uspešnost predvsem dolgotrajnega zdravljenja pa je pomembno, da se bolniki držijo navodil, da zdravila redno jemljejo in da se ob pojavu neželenih učinkov takoj posvetujejo s svojim zdravnikom.

Skoraj tretjina okužb s HIV še ni odkritih

Med na novo okuženimi s HIV šestina starejših od 50 let

S HIV se na novo okuži vse več starejših od 50 let, kaže raziskava, ki so jo objavili v publikaciji The Lancet HIV. Temelji na podatkih Evropskega sistema nadzora v letih od 2004 do 2015. 17 odstotkov na novo okuženih je bilo starejših od 50 let, kar je nekaj čez 54 tisoč.

Akromegalija in nosečnost

Ženske z akromegalijo danes večinoma zanosijo po kirurškem zdravljenju oziroma takrat, ko so že v postopku farmakološke obravnave, občasno pa to endokrinološko motnjo odkrijejo šele v nosečnosti. Zanimivo je, da lahko v takšnih primerih nosečnost pri posameznicah celo izboljša hormonsko pa tudi klinično sliko akromegalije.

Pomembnejši zdravstveni zapleti pri akromegaliji

V obsežnih retrospektivnih analizah so bolezni hipofize, ki jih spremlja kronično povečano izločanje rastnega hormona (GH) in inzulinu podobnega rastnega faktorja 1 (IGF-1), pokazale pomemben vpliv na življenjsko dobo bolnikov z akromegalijo. V primerjavi s splošno populacijo je življenjska doba oseb z akromegalijo v povprečju 10 let krajša, standardizirana stopnja umrljivosti zaradi srčno-žilnih, presnovnih, cerebrovaskularnih in respiratornih bolezni pa je pri njih vsaj podvojena.

Redke bolezni: Akromegalija

Sistemsko zdravljenje luskavice v korist otroka

Starši se pogosto ustrašijo, ko zdravnik predlaga sistemsko zdravljenje luskavice pri otroku. K pomiritvi strahov najbolj pripomore iskren pogovor, pravi asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Posebnosti KVČB pri otrocih

Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) se v približno 30 do 40 odstotkih pojavijo do 20. leta starosti. Ena od njihovih značilnosti pri otrocih pa je, da lahko pomembno vplivajo na razvoj, nam je povedal prof. dr. Rok Orel, dr. med., svet., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

RSV: Najbolj ranljivi so nedonošenčki

Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.,opozarja, da pri novorojenčkih in najmlajših dojenčkih običajnih kliničnih znakov okužbe ni, a jih ta vendarle lahko nevarno ogroža. »Dokazano je, da kar precejšen delež smrti v zibki lahko pripišemo okužbi z RSV.«

Namesto RSV odslej humani ortopnevmovirus

Ne, ne gre za nov virus, temveč za spremembo v poimenovanju respiratornega sincicijskega virusa (RSV), ki jo je na letošnjem srečanju sekcije za preventivno medicino naznanil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.

Zakaj ni pomembna le gripa