Novi uvidi v zdravljenju pljučnega raka
Novi podatki, ki so bili predstavljeni na svetovnem kongresu o pljučnem raku World Conference on Lung Cancer (WCLC), so potrdili učinkovitost prvega zdravljenja s cemiplimabom v monoterapiji ter dokazali pomembno podaljšanje preživetja in sprejemljiv varnostni profil v primerjavi s kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP).
Nova spoznanja o MS
Kako uspešni so serumski biooznačevalci, določeni kmalu po postavitvi diagnoze multiple skleroze (MS), pri napovedovanju poteka te bolezni in bolnikovega odziva na zdravljenje? Kako pa obvladovati MS, ki poteka brez izrazite simptomatike in neodvisno od zagonov bolezni? Preberite povzetke objav mednarodnih nevroloških publikacij.
Antidoti za DOAK pri akutni možganski kapi
V reviji Clinical and Applied Thrombosis/Hemostasis smo skupaj s sodelavci z različnih medicinskih področij objavili prispevek o specifičnih antidotih za direktne oralne antikoagulante (DOAK) pri akutni možganski kapi. Pogledi na njihovo uporabo se med strokovnjaki razlikujejo, odvisno od njihovega področja dela.
Klinične smernice in priporočila
Kaj je razlog za majhno število slovenskih kliničnih smernic ali priporočil? So dokumenti, imenovani smernice, v večini res to ali bi jih bilo bolje opredeliti kot priporočila? Katere tuje smernice so najbolj uporabne, če nacionalne ne obstajajo ali so zastarele? In, nenazadnje, ali imajo vse stroke v medicini možnost slediti mednarodnim posodobitvam?
Mišice so ključ do presnovnega zdravja
Mišice so veliko bolj pomembne za krepitev imunskega sistema, kot je veljalo še do nedavnega, brezštevilne popularne diete pa pogubna bližnjica do neučinkovite vadbe in nezadovoljnega posameznika. Le kombinacija ustrezne vadbe in pravilne prehrane je pot do optimalne mišične mase in zdravja, so bila sporočila simpozija Mišica 2.0.
Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji
Po teoriji vrzeli v znanju imajo posamezniki z boljšo izobrazbo boljše možnosti za pridobivanje, razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij. V kontekstu zdravja bi lahko ta uvid privedel do bolj učinkovitega preprečevanja bolezni.
Zdravljenje aken napreduje
Kakšna je pri obravnavi aken vloga družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa in endokrinologa? Kako naj se opredelimo do komplementarnih metod zdravljenja aken, dokler zanje še ni uradnih priporočil? Odgovarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinskega centra Dermatologija.si.
Je telesna vadba primerna za zdravljenje hude depresivne motnje?
Vadba je lahko učinkovita dopolnitev ali alternativa zdravilom in psihoterapiji, saj poleg duševnega zdravja izboljšuje tudi telesne in kognitivne funkcije, pri čemer smernice v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji priporočajo telesno aktivnost kot del zdravljenja depresije. Lani je revija British Medical Journal objavila raziskavo, ki je ugotavljala primernost telesne vadbe za zdravljenje hude depresivne motnje.
Vroča tema menopavzne medicine
»Z daljšanjem življenjske dobe ženske vsaj tretjino življenja preživijo v postmenopavznem obdobju. Zaslužijo si kakovostno življenje,« poudarja dr. Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ki v videu komentira, zakaj menopavzna medicina postaja vse bolj pomembna ter kako obravnavati ženske z najpogostejšimi simptomi.
ECCO’25 o doseženih ciljih zdravljenja
Kongres Evropskega združenja za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (ECCO) je prinesel posodobljene rezultate raziskav VERDICT, VIVID-2 in LIBERTY-UC ter z njimi dokaze za doseganje endoskopske in histološke remisije pri bolnikih. Finski raziskovalci so tudi ponazorili, kako uvedba biološke terapije spreminja kirurško zdravljenje bolnikov z ulceroznim kolitisom.
Napredne analize mikrobioma pri diagnostiki KVČB
Čeprav so številne klinične raziskave prepoznale potencial biooznačevalcev črevesnega mikrobioma pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), ostaja njihova klinična uporabnost omejena. Obsežna kohortna raziskava, predstavljena na kongresu ECCO, predstavlja nove uvide.
Učinek placeba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom
Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana je eden od avtorjev mednarodne metaanalize, ki je ocenjevala učinek placeba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom, vključenih v randomizirane klinične raziskave. Kateri dejavniki vplivajo na učinek placeba pri bolnikih? Kako pa dejavnik placeba vpliva na ocenjevanje učinkovitosti bioloških terapij?
Najslabše je, ko se odločijo ne storiti nič
Dr. Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, je predstavil glavne novosti na področju kontracepcije, zdravljenja vaginalnih okužb, endometrioze in miomov. Med drugim je povedal, kako sodobna tehnologija na eni strani lajša delo zdravnikov in tegobe bolnikov, na drugi strani pa obojim povzroča sive lase.
Mesto imunoterapije pri zdravljenju pljučnega raka
Imunoterapija je kot sistemsko zdravljenje za nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) v zadnjem desetletju dobila pomembno vlogo pri obravnavi teh bolnikov. Več kliničnih študij je potrdilo njeno učinkovitost, zadnja dognanja na tem področju pa so predstavili na kongresu ESMO Immuno-Oncology.
Osnovna paliativna oskrba bolnika v domačem okolju
Nosilci osnovne paliativne oskrbe na domu bolnika so družinski zdravniki s svojimi timi. Za kompetentno izvajanje osnovne paliativne oskrbe mora imeti družinski zdravnik ustrezno znanje in veščine. Kako naj poteka ustrezno načrtovanje paliativne oskrbe? Piše Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi.
Zakaj je onkološko svetovanje na daljavo pomembno tudi za zdravnike?
Klicni center Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, ustanovljen med epidemijo covida-19, je prerasel prvotne okvire. Bolnikom poleg splošnih informacij in naročanja nudi zdravstveno svetovanje. O najpogostejših razlogih za klice in protokolu svetovanja je spregovorila Aleksandra Grbič, pred., dipl. m. s., uni. dipl. org., z OI Ljubljana. Kdaj bolnike po posvetu usmerijo k osebnemu zdravniku?
Spremljanje poznih posledic onkološkega zdravljenja
Posledice onkološkega zdravljenja se lahko manifestirajo mesece, leta, celo desetletja po končanem zdravljenju, zato je izjemnega pomena, da v zdravstvenem sistemu preživele spremljamo. Področje je v Sloveniji dobro urejeno za preživele z rakom v otroštvu, mladostništvu in mladi odrasli dobi, za preživele z rakom v odrasli dobi pa je v načrtu reorganizacija spremljanja.
Dedni rak v ambulanti družinskega zdravnika
Genetsko svetovanje in testiranje igrata vse pomembnejšo vlogo pri preprečevanju in zdravljenju raka. Barbara Stojanov, dr. med., specialistka klinične genetike z Oddelka za onkološko klinično genetiko OI Ljubljana, je pojasnila, kako na primarni ravni prepoznati dedne oblike raka, kdaj in na kakšen način bolnike napotiti na genetsko obravnavo ter kakšni so nadaljnji koraki po prejemu izvida.
Aktualna revija
