Pogosta poslabšanja astme?
Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub dobrim terapevtskim možnostim okoli polovica obolelih za astmo bolezni nima pod dobrim nadzorom. "Mnogo bolnikov ima stranske učinke zaradi zdravljenja s sistemskimi glukokortikoidi – govorimo o bremenu zdravljenja z glukokortikoidi,« nam je povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Dejavniki, povezani s smrtnim izidom pri bolnikih s COVID-19
Kitajska retrospektivna raziskava je pri hospitaliziranih bolnikih s koronavirusno boleznijo 2019 (COVID-19) razkrila naslednje dejavnike tveganja za smrt: višjo starost, večji seštevek po lestvici SOFA in koncentracijo D-dimerja, večjo od 1 µg/l. Okužba z nedavno odkritim koronavirusom SARS-CoV-2 se lahko kaže s klinično sliko, ki sega od stanja brez simptomov ali blagega obolenja zgornjih dihal do pljučnice ali celo smrti.
Bolniki z multiplo sklerozo med epidemijo COVID-19
Veliko bolnikov z multiplo sklerozo se zdravi z imunomodulatornimi in/ali imunosupresivnimi zdravili, zaradi česar imajo večje tveganje za okužbe. Čeprav z dokazi podprtih podatkov še ni veliko, se že oblikujejo priporočila za njihovo obravnavo med epidemijo COVID-19. Eno pomembnejših vprašanj je, ali je treba terapijo prilagoditi in kako. Vprašali smo dr. Alenko Hrovat Ledinek, dr. med.
Za skupine s povečanim tveganjem naj bo klinična pot hitra
Pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in pri starejših ljudeh s kroničnimi boleznimi naj bo že blaga simptomatika povod za testiranje, poudarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., sicer pa le, če partner netestirane simptomatske osebe dela na izpostavljenih delovnih mestih (zdravstvo, domovi starejših, ...) ali je zaposlen na zelo pomembnih delovnih mestih v gospodarstvu, v vladi in podobno.
Vsaka prepoznana tarča je uspeh
Molekularni genetski označevalci so tisti, ki omogočajo boljšo opredelitev podskupin istega raka znotraj znanih diagnoz in bolj ciljano – posameznemu bolniku prilagojeno zdravljenje, piše znan. svet. dr. Srdjan Novaković, spec. lab. med. gen., vodja oddelka za molekularno diagnostiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Krvava zabava« – grozljivke, kriminalke in srhljivke
Knjige, od katerih vzdolž hrbta zagomazi, kriminalni in zločinski primeri, ki šokirajo in zapeljejo, ter detektivske akcije, ki izzivajo ugibanja, razburjenje in občudovanje. Skrivnostnost, vtkana v takšne žanre, izmamlja posebno disciplino užitka – upreti se radovednosti, da pokukamo na zadnjo stran in kar takoj razkrijemo glavne negativce.
Za smeh se odločimo enako, kot bi se za tek
Smeh je prirojen, in če se otrok do 10. meseca starosti ne nasmeji igrici »skrivanje za pleničko«, lahko to kaže na motnjo v razvoju kognitivnih sposobnosti ali celo na avtizem. Obenem je smeh kljub svoji preprostosti koristen za zdravje in kot tak izredno resna stvar, s katero se že dolga leta ukvarjajo znanstveniki po vsem svetu. Podrobnosti je razkrila Simona Krebs, mag. zdr. nege, učiteljica in vaditeljica joge smeha.
Merjenje pacientovega oralnega zdravja
Pri merjenju uspešnosti posamezne vrste zobozdravstvenega zdravljenja je nujno, da se upošteva tudi pacientova ocena. Če zobozdravnik s posegom ni izboljšal kakovosti pacientovega življenja, zdravljenje ni bilo uspešno, meni izr. prof. dr. Ksenija Rener-Sitar, dr. dent. med.
Telemedicinska obravnava kroničnih bolnikov
Na UKC Ljubljana, Kliniki Golnik in v ZD Trebnje so izvedli klinično raziskavo telemedicinske obravnave 144 pacientov s kroničnimi boleznimi, ki naj bi bila podlaga za uvedbo take oskrbe na nacionalni ravni. Preliminarni rezultati so pozitivni, je povedala strokovna vodja projekta Dominika Oroszy, dr. med. iz UKC Ljubljana.
Genska povezava med ITM in psihiatričnimi motnjami
Revija JAMA je objavila raziskavo skupine znanstvenikov s sedežem v Oslu na Norveškem. Skupina je s pomočjo genomske asociacijske metode odkrila prekrivanje genov med indeksom telesne mase in psihiatričnimi motnjami. Proučevali so shizofrenijo, bipolarno motnjo razpoloženja in depresivno motnjo.
Kako čas, preživet pred ekrani, vpliva na otroke in adolescente
Več strokovnih skupin pediatrov je v smernicah predlagalo nadzor nad časom, ki ga otroci preživijo pred ekranom. V BMJ objavljen članek je pregledne vrste in predstavlja podatke, zbrane iz elektronskih baz podatkov. Skupina je pregledala 389 člankov in v obdelavo podatkov vključila 13 preglednih člankov.
Izmenično postenje kot medicinski ukrep?
V NEJM so objavil pregled raziskav z živalmi in (nekaj) z ljudmi, v katerih so proučevali, kako izmenično (intermitentno) kratko postenje vpliva na splošne kazalnike zdravja in staranje. Opisali so najpogostejše sheme periodičnega postenja in z njimi povezane presnovne ter celične spremembe. Prispevek ponuja tudi praktični nasvet, kako bi tako postenje predpisali bolnikom.
99 primerov pljučnice, povzročene s koronavirusom
V članku, objavljenem v spletni izdaji revije Lancet, so opisali epidemiološke in klinične značilnosti 99 primerov bolnikov s potrjeno pljučnico, povzročeno z SARS-CoV-2. Vsi bolniki so bili sprejeti v bolnišnico Džinjintan v Vuhanu, ki je tudi poročala o prvih bolnikih z okužbo.
Zdravljenje HIV dosega funkcionalno ozdravitev
Od leta 1996 je zlati standard protiretrovirusnega zdravljenja režim s tremi zdravili iz dveh različnih razredov. Ob dveh nukleozidnih (ali nukleotidnih) zaviralcih reverzne transkriptaze, za tretjo zdravilo v zadnjem obdobju najraje izberemo zaviralce integraze, piše prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.,spec. infektolog z UKC Ljubljana
Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?
Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).
Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka in tudi v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Aktualna revija
