Genska povezava med ITM in psihiatričnimi motnjami
Revija JAMA je objavila raziskavo skupine znanstvenikov s sedežem v Oslu na Norveškem. Skupina je s pomočjo genomske asociacijske metode odkrila prekrivanje genov med indeksom telesne mase in psihiatričnimi motnjami. Proučevali so shizofrenijo, bipolarno motnjo razpoloženja in depresivno motnjo.
Kako čas, preživet pred ekrani, vpliva na otroke in adolescente
Več strokovnih skupin pediatrov je v smernicah predlagalo nadzor nad časom, ki ga otroci preživijo pred ekranom. V BMJ objavljen članek je pregledne vrste in predstavlja podatke, zbrane iz elektronskih baz podatkov. Skupina je pregledala 389 člankov in v obdelavo podatkov vključila 13 preglednih člankov.
Izmenično postenje kot medicinski ukrep?
V NEJM so objavil pregled raziskav z živalmi in (nekaj) z ljudmi, v katerih so proučevali, kako izmenično (intermitentno) kratko postenje vpliva na splošne kazalnike zdravja in staranje. Opisali so najpogostejše sheme periodičnega postenja in z njimi povezane presnovne ter celične spremembe. Prispevek ponuja tudi praktični nasvet, kako bi tako postenje predpisali bolnikom.
99 primerov pljučnice, povzročene s koronavirusom
V članku, objavljenem v spletni izdaji revije Lancet, so opisali epidemiološke in klinične značilnosti 99 primerov bolnikov s potrjeno pljučnico, povzročeno z SARS-CoV-2. Vsi bolniki so bili sprejeti v bolnišnico Džinjintan v Vuhanu, ki je tudi poročala o prvih bolnikih z okužbo.
Zdravljenje HIV dosega funkcionalno ozdravitev
Od leta 1996 je zlati standard protiretrovirusnega zdravljenja režim s tremi zdravili iz dveh različnih razredov. Ob dveh nukleozidnih (ali nukleotidnih) zaviralcih reverzne transkriptaze, za tretjo zdravilo v zadnjem obdobju najraje izberemo zaviralce integraze, piše prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.,spec. infektolog z UKC Ljubljana
Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?
Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).
Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka in tudi v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
SARS-CoV-2 in samozaščita zdravstvenih delavcev
Virus SARS-CoV-2 je večkrat bolj kužen od virusov influence. Gre za najbolj nalezljiv respiratorni virus, poudarja izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki obenem opozarja, da je med prejetimi brisi na novi koronavirus precej neustreznih.
Preventivna terapija migrene pogosto prekinjena
Glede na raziskave le 25 % bolnikov z migreno po šestih mesecih ostane na profilaksi, po enem letu pa le 14 %. »Treba je uskladiti pričakovanja pacienta s pričakovanji zdravnika,« pojasnjuje asist. Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije z nevrološkega oddelka SB Celje.
Dodatna znanja iz obvladovanja bolečine
Izobraževanje z namenom pridobivanja dodatnih znanj iz obvladovanja bolečine so za strokovno javnost lansko jesen organizirali prvič in vzbudili veliko zanimanja. Ena od nosilk izobraževanja, doc. dr. Neli Vintar, dr. med., specialistka anesteziologije iz UKC Ljubljana, je povedala, da se bo letošnjo jesen Šola obvladovanja bolečine, kakor jo tudi imenujejo, nadaljevala.
Stabilna koronarna bolezen – kaj je novega?
Na januarskem srečanju, ki ga pripravlja Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, so slovenski kardiologi razpravljali o številnih spremembah v obravnavi bolnikov s stabilno koronarno boleznijo, ki so jih vključile lanske smernice ESC. Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. z UKC Ljubljana, je ob tem kot največji zasuk navedel spremembe v predtestnih verjetnostih za koronarno bolezen (te so se za tretjino zmanjšale) in njihovem vplivu na diagnostični algoritem.
Zaviralci SGLT2 še ne pustijo spati
Prof. dr. Paola Fioretto, dr. med., z Univerze v Padovi meni, da so zaviralci SGLT2 dovolj varna zdravila, da jih lahko prepisujejo tudi družinski zdravniki, kot je to poslej mogoče v Sloveniji, medtem ko v Italiji (še) ni. Zdravila še nimajo indikacije za predpisovanje osebam s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerih je OGF pod 60, a strokovnjakinja opozarja, da bi se tudi to že moralo spremeniti. »Imamo dokaze o koristih vse do OGF 30.«
Predpisovanje naj bo preudarno
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., pozdravlja odpravo omejitev za predpisovanje zaviralcev SGLT2, a hkrati poudarja, da se moramo zavedati odgovornosti in jih predpisovati kritično – le tistim, ki jim glede na raziskave taka terapija najbolj koristi. »Pomembno je predvsem to, da imamo zdaj možnost, da jih že zgodaj v dvotirnemu zdravljenju predpišemo tistim, ki jim jih do zdaj nismo mogli, pa bi to zelo potrebovali.«
Nove smernice Ameriškega diabetološkega združenja
Kot vsak začetek leta je ADA tudi tokrat postregla z novimi smernicami. Kot je bilo pričakovati, v terapevtskem algoritmu niso sledili predlogu ESC/EASD, ki je pri aterosklerotični srčno-žilni bolezni celo pred metforminom predlagal uporabo zaviralca SGLT2-kanalčkov oziroma agonista receptorjev GLP-1, so pa smernice usmerjene k razširjanju indikacij za čimprejšnje zdravljenje s tema dvema skupinama zdravil z dokazi za srčno-žilne koristi.
Farmacevt v zdravstvu je velikokrat podcenjen
Včasih se sprašujem, ali smo za to krivi mi, farmacevti. Če torej danes kdo še ne ve, kaj bolnišnični farmacevti počnemo v bolnišničnih »kleteh«, potem ste začeli brati pravi prispevek. Takole je videti moj delovni dan v SB Nova Gorica, kjer sem zaposlena kot klinična farmacevtka, piše Sara Kenda, mag- farm. spec. klin. farm.
Oralne spremembe pri hematoloških boleznih
Številne hematološke bolezni se kažejo s spremembami na ustni sluznici. Pogosto imajo značilne oralne manifestacije, ki jih zobozdravniki neredko prepoznamo, še preden je bolezen diagnosticirana. Tako lahko paciente pravočasno napotimo k hematologom, ki začnejo zdraviti osnovno bolezen.
Stroka med seboj dobro sodeluje
Dostopnost in kakovost hematološkega zdravljenja sta v Sloveniji na visoki ravni. Temu botrujeta tudi povezanost regionalnih bolnišnic in komunikacija med specialisti. Bolniki, ki se zdravijo v Avstriji, se vračajo s potrditvijo, da je obravnava bolnikov s krvnimi raki pri nas primerljiva s tisto v tujini, pravi Romana Rotdajč, dr. med., iz SB Murska Sobota.
Prihodnost je za KLL že prišla
»Številne raziskave na tem področju in vedno nova zdravila so pripomogli, da se bolniki s kronično limfocitno levkemijo (KLL) danes lahko izognejo presaditvi krvotvornih matičnih celic, to je velika pridobitev,« ocenjuje Biljana Todorova, dr. med. s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
