Enoletne in dvoletne izkušnje dokazujejo pomemben premik
Do nedavna so spinalno mišično atrofijo (SMA) zdravili le simptomatsko, zdaj jo lahko zelo uspešno zdravijo tudi vzročno. Kljub temu, da lahko SMA v celoti zavrejo, se odrasli bolniki manj kot pediatrični odločajo za nove terapije ali pa vsaj ne takoj, je povedal doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
V času COVID-19 na urgenci manj možganske kapi
Med epidemijo je urgentno nevrološko službo UKC Ljubljana zaradi možganske kapi obiskalo okoli 20 % manj ljudi kot običajno, je povedal vodja službe Igor Rigler, dr. med. Število obravnav oseb s prehodno možgansko kapjo (TIA) pa se je zmanjšalo kar za polovico.
Kontinuirana zdravljenja po formuli 5-2-1
Zdravljenje Parkinsonove bolezni (PB) je simptomatsko in usmerjeno v omilitev klasičnih motoričnih znakov, nemotoričnih težav in prej ali slej tudi motoričnih komplikacij zdravljenja z levodopo. Levodopa je še vedno zlati standard zdravljenja PB, a po nekaj letih jemanja večina bolnikov razvije motorične komplikacije.
Lezi in potrpi? To ne gre!
Monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP niso čudežna in ne pomagajo vsem bolnikom z migreno enako dobro, ugotavlja asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ker gre za patofiziološko heterogeno bolezen. In vendar je za veliko bolnikov novo profilaktično zdravljenje najboljša možnost – da sploh lahko delajo in da njihovi odnosi z drugimi ne trpijo preveč.
Zdravljenje multiple skleroze v klinični praksi
Napredek zdravljenja multiple skleroze je bil velik in hitrejši kot pri preostalih boleznih, navdušeno poroča nemški specialist nevrologije Refik Pul, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Essen. V sodelovanju z UKC Münster je izvedel kohortno raziskavo, da bi rezultate klinične raziskave enega od zdravil IRT celostno primerjal z izkušnjami v praksi in na heterogeni skupini bolnikov z multiplo sklerozo.
Kaj je bilo in bo drugače
Ob COVID-19 se na podlagi novih spoznanj spreminjajo tudi priporočila za strokovno obravnavo bolnika z multiplo sklerozo. Eden glavnih dejavnikov pri oblikovanju priporočil je vrsta imunosupresivnega zdravila, je poudaril predstojnik KO za bolezni živčevja z UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med. Določene stabilne bolnike bodo še naprej skušali obravnavati prek telefona. Mnogi so takega načina komuniciranja sicer že vajeni.
Centre za MS je treba urediti širše, na ravni države
Smernice za zdravljenje in obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo (MS) iz leta 2018 predlagajo oskrbo bolnikov v specializiranih centrih za MS, ki omogočajo ustrezno celostno obravnavo. Da je treba te centre pri nas urediti širše, s čimer bi omogočili enotno in vsem bolnikom dostopno obravnavo, poudarja dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Novo definiranje centralne hipersomnije
Evropski strokovnjaki s področja medicine spanja menijo, da je dosedanja definicija centralne hipersomnije pomanjkljiva. Predlog nove definicije in razloge zanj je opisala izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., vodja laboratorija za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo.
Pri diagnostiki epilepsije pomaga »veliki brat«
Dobra plat opremljenosti vse večjega dela našega sveta s kamerami je, da lahko osebam z epilepsijo pomaga do hitrejše diagnoze. Mag. Bogdan Lorber, dr. med., svetuje, naj zdravniki poskušajo priti do teh posnetkov, ki so veliko boljši pričevalci dogajanja od človeških očividcev.
Nočejo vsi vedeti, da imajo demenco
Medtem ko zdravila, ki bi poseglo v vzroke demence, ne dočakamo, imajo vsaj nekateri slovenski bolniki možnost sodelovati v kliničnih raziskavah zanje, v projektih izboljšanja zgodnjega odkrivanja demence in tudi raziskavah razvoja digitalnih orodij, ki bi zmanjšala dejavnike tveganja, nam je razložila doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Kakovost življenja s hemofilijo
Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Z možgani nad možgane
Kako slovenska nevrologija raziskuje nevrološke posledice COVID-19, kaj krepi in kaj jemlje zalet nevrološki raziskovalni dejavnosti in kako nevrologi priznajo sodelavcem v modri uniformi, da lahko nadgradijo njihovo vlogo – sta nanizala prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in doc. dr. Maja Kojović, dr. med.
Telemedicina povezuje
Čas epidemije je pokazal, da je telemedicina še kako dobrodošla. Specialistki interne medicine prim. Cirili Slemenik Pušnik, dr. med., iz SB Slovenj Gradec, je bilo v veliko olajšanje, da je v času, ko so bili obiski v ambulanti omejeni, po tej poti lahko spremljala težke bolnike s srčnim popuščanjem.
Načrt zdravstvene obravnave v času pandemije COVID-19
Objavljamo javno pisno zdravnikov, med njimi vodstva UKC Ljubljana in predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Zdenke Čebašek Travnik, dr. med., ki je odziv na aktualno razpravo o domnevno neustrezni zdravstveni obravnavi nekaterih starostnikov v domovih starejših občanov (DSO) v času pandemije COVID- 19 v Sloveniji. "Žal smo prišli do točke, ko podatki, predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje vedenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja starostnikov in pacientov s kroničnimi, neozdravljivimi boleznimi," so zapisali.
Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom
Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.
Tisti vključeni v študije so olimpijski tekmovalci
Na vsa področja medicine intenzivno pronica personalizacija, ki pa ne pomeni le preciznih terapevtskih možnosti, temveč zdravnikovo razumevanje zgodbe bolnika, sta si enotni Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za internistično onkologijo, in asist. Dušanka Vidovič, dr. med., predstojnica Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.
COVID-19 je pokazal ranljivost zdravstvenega sistema
Epidemija nas je z omejitvijo osebnih stikov spodbudila k večji uporabi telemedicine. Hkrati pa je pokazala na potrebo po boljšem sodelovanju različnih držav in partnerjev pri usklajenih in na podatkih temelječih ukrepih. To sta bila glavna poudarka mednarodnega spletnega posveta zdravstvenih strokovnjakov v organizaciji Evropskega zavezništva za personalizirano medicino.
Z raziskavami do še boljše diagnostike
Izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med., nam je povedal, koliko molekularno diagnostiko danes že uporabljamo za opredeljevanje tumorjev in za določanje tarč zdravljenja ter kakšne so njihove lastne raziskave na tem področju.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
