Novo definiranje centralne hipersomnije
Evropski strokovnjaki s področja medicine spanja menijo, da je dosedanja definicija centralne hipersomnije pomanjkljiva. Predlog nove definicije in razloge zanj je opisala izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., vodja laboratorija za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo.
Pri diagnostiki epilepsije pomaga »veliki brat«
Dobra plat opremljenosti vse večjega dela našega sveta s kamerami je, da lahko osebam z epilepsijo pomaga do hitrejše diagnoze. Mag. Bogdan Lorber, dr. med., svetuje, naj zdravniki poskušajo priti do teh posnetkov, ki so veliko boljši pričevalci dogajanja od človeških očividcev.
Nočejo vsi vedeti, da imajo demenco
Medtem ko zdravila, ki bi poseglo v vzroke demence, ne dočakamo, imajo vsaj nekateri slovenski bolniki možnost sodelovati v kliničnih raziskavah zanje, v projektih izboljšanja zgodnjega odkrivanja demence in tudi raziskavah razvoja digitalnih orodij, ki bi zmanjšala dejavnike tveganja, nam je razložila doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Kakovost življenja s hemofilijo
Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Z možgani nad možgane
Kako slovenska nevrologija raziskuje nevrološke posledice COVID-19, kaj krepi in kaj jemlje zalet nevrološki raziskovalni dejavnosti in kako nevrologi priznajo sodelavcem v modri uniformi, da lahko nadgradijo njihovo vlogo – sta nanizala prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in doc. dr. Maja Kojović, dr. med.
Telemedicina povezuje
Čas epidemije je pokazal, da je telemedicina še kako dobrodošla. Specialistki interne medicine prim. Cirili Slemenik Pušnik, dr. med., iz SB Slovenj Gradec, je bilo v veliko olajšanje, da je v času, ko so bili obiski v ambulanti omejeni, po tej poti lahko spremljala težke bolnike s srčnim popuščanjem.
Načrt zdravstvene obravnave v času pandemije COVID-19
Objavljamo javno pisno zdravnikov, med njimi vodstva UKC Ljubljana in predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Zdenke Čebašek Travnik, dr. med., ki je odziv na aktualno razpravo o domnevno neustrezni zdravstveni obravnavi nekaterih starostnikov v domovih starejših občanov (DSO) v času pandemije COVID- 19 v Sloveniji. "Žal smo prišli do točke, ko podatki, predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje vedenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja starostnikov in pacientov s kroničnimi, neozdravljivimi boleznimi," so zapisali.
Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom
Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.
Tisti vključeni v študije so olimpijski tekmovalci
Na vsa področja medicine intenzivno pronica personalizacija, ki pa ne pomeni le preciznih terapevtskih možnosti, temveč zdravnikovo razumevanje zgodbe bolnika, sta si enotni Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za internistično onkologijo, in asist. Dušanka Vidovič, dr. med., predstojnica Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.
COVID-19 je pokazal ranljivost zdravstvenega sistema
Epidemija nas je z omejitvijo osebnih stikov spodbudila k večji uporabi telemedicine. Hkrati pa je pokazala na potrebo po boljšem sodelovanju različnih držav in partnerjev pri usklajenih in na podatkih temelječih ukrepih. To sta bila glavna poudarka mednarodnega spletnega posveta zdravstvenih strokovnjakov v organizaciji Evropskega zavezništva za personalizirano medicino.
Z raziskavami do še boljše diagnostike
Izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med., nam je povedal, koliko molekularno diagnostiko danes že uporabljamo za opredeljevanje tumorjev in za določanje tarč zdravljenja ter kakšne so njihove lastne raziskave na tem področju.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.
Imunoonkološka terapija in COVID-19
Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije nam je razkril ukrepe, ki so jih sprejeli na OI Ljubljana zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, v katerih primerih dovoljujejo obiske in kako vrsta onkološkega zdravljenja vpliva na potek bolezni COVID-19.
Vključevanje podobnih bioloških zdravil v klinično prakso
Zaradi hitrega naraščanja stroškov za zdravila proti raku postajata vzdržnost sistema in dostopnost zdravil za paciente vse večji izziv. Draga inovativna zdravila so pogosto predmet racionalizacije. S potekom obdobja ekskluzivnosti oziroma patentne zaščite so proizvajalci začeli razvijati podobna biološka zdravila (PBZ). Ta bodo po pričakovanjih izboljšala dostopnost in razširila možnosti zdravljenja.
Neutemeljena prekinitev zdravljenja lahko poslabša bolezen
»Terapija revmatološke bolezni naj se v času povečane ogroženosti zaradi COVID-19 prekine le takrat, ko je to strokovno utemeljeno,« poudarja doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. »Seveda COVID-19 poznamo šele kratek čas in ravnamo lahko le glede na trenutno dostopne podatke,« še dodaja.
Pandemija srčnega popuščanja
Bolnikov s srčnim popuščanjem je bistveno več kot je bolnikov s COVID-19. Srčno popuščanje znamo zdraviti, COVID-19 pa ne. V luči tega bi se morali osredotočiti na tisto, kar v dani situaciji znamo narediti, je poudaril prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. iz ljubljanskega UKC in opozoril na poslabšano stanje bolnikov po strogem upoštevanju navodila »ostanite doma«.
Aktualna revija
