Izziv ostaja širitev raka v centralni živčni sistem
Bolniki z nedrobnoceličnim rakom pljuč, ki so ALK-pozitivni, se v večini primerov na zdravljenje z najnovejšimi zaviralci ALK zelo dobro odzovejo. »Za te bolnike v metastatskem stadiju bolezni imamo visoko učinkovita zdravila, ki dajejo hiter in dolgotrajen odgovor ter imajo ugoden varnostni profil,« je pojasnila mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana.
Vpliv vrste dela na KOPB
Ocenjuje se, da je pri okoli 15 % bolnikov s KOPB razvoj bolezni povezan s poklicno izpostavitvijo tveganjem, ki bi jo lahko preprečili. Velika britanska raziskava je pokazala na večje tveganje med slikarji, kiparji, kmeti in različnimi delavci v proizvodnji. Mag. Irena Šarc, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da so tovrstne raziskave dobrodošle, opozarja pa tudi, da se ogroženost v nekaterih poklicih dodatno prepleta s slabšim socialnim položajem delavcev.
Pulmologija – to je to!
Pulmologija je v zadnjih dveh, treh desetletjih doživela izjemen razvoj. Temu pritrjujejo tudi kolegi iz tujine. Tehnološki napredek je prinesel izboljšanje slikovne in endoskopske diagnostike, podprte z računalniško tehnologijo. Napredek v laboratorijski medicini, ki gre vse do nivoja molekul in genov, ima velik vpliv. Temu seveda sledi tudi zdravljenje, piše prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.
Obetavne novosti zdravljenja pljučnega raka
V nobeni od evropskih držav še ne izvajajo sistematičnega presejalnega programa za pljučnega raka. Nedavno objavljeni rezultati evropske raziskave pa so nedvoumno pokazali zmanjšanje umrljivosti s presejanjem za pljučnega raka, česar se med novostmi obravnave tega raka veseli tudi doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z OI Ljubljana.
Športniki brez sape
Sedem do 20 % tekačev je ob ljubljanskem maratonu najverjetneje imelo dihalne težave zaradi z naporom sprožene bronhokonstrikcije, takšna je namreč njena pogostnost med prebivalstvom, je v svojem predavanju na Tavčarjevih dnevih razložil doc. dr. Robert Marčun, dr. med., s Klinike Golnik. Doživijo jo lahko astmatiki ali neastmatiki.
Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?
Onesnaženost naj bi v svetu povzročila že 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % zaradi KOPB. A še vedno je najučinkovitejši ukrep v preventivi in zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni opustitev kajenja (in to kljub prihodu elektronskih cigaret). Zakaj?
Zakaj potrebujemo strojno učenje v medicini?
Ste vedeli, da med aplikacijami za pametne telefone obstaja ParkinsonCheck, ki so ga že pred leti razvili slovenski strokovnjaki, z njim pa je mogoče spremljati napredovanje Parkinsonove bolezni s pomočjo telefona? Strojno učenje si utira pot v medicino.
Proaktivna obravnava za manj zapletov in hospitalizacij
V SB Slovenj Gradec so razvili uspešen ambulantni način obravnave kroničnega ledvičnega bolnika. S sodelovanjem zdravstvenih strokovnjakov različnih profilov so vpeljali regijske smernice, ki se razlikujejo od nacionalnih. V čem je bistvo njihovega uspeha, nam je razložil prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med.
Citokinska nevihta ogroža pljučne bolnike
Na Golniškem simpoziju 2019 so strokovnjakinje s Klinike Golnik predstavile podatke o obolevanju in smrtnosti njihovih bolnikov za gripo. V lanski sezoni je za akutno okužbo na kliniki umrlo 20 ljudi. Ob tem so pozvale k aktivnemu nagovarjanju bolnikov (in zdravstvenega osebja) k cepljenju.
Mehke veščine je treba trenirati
Luka Vitez, dr. med., specializant kardiologije in trener mehkih veščin po mestu kolesari, ker srce potrebuje trening. S treningom mehkih veščin pa lahko izboljšamo kompetence zdravstvenih delavcev in odnose med njimi. Trenutno sta glavni "hit" profesionalizem in izgorelost.
Odklanjanja zaščite pred RSV je malo
Zaščita proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) se v Sloveniji izvaja že 15. sezono. Izvajanje je zelo uspešno, pa tudi odzivnost je z razmeroma majhnih številom odklonjene zaščite dobra, ugotavlja Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) se postavlja ob bok gripi
Raziskave že nakazujejo, da je RSV pri starejših ljudeh celo pogostejši vzrok za hospitalizacijo kot gripa. Obenem je za starejše podobno smrten, nas je opomnil izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF v Ljubljani.
Možgani na invalidskem vozičku
»Migrena je stanje, ki je več kot samo bolečina,« poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Je kompleksno bolezensko stanje, kjer ne gre samo za bolečino, ampak velikokrat tudi za številne pridružene fizične in psihične simptome, ki so del migrenskega sindroma.
Stigma migrene je še vedno prevelika
Migrena je na šestem mestu najbolj onesposabljajočih bolezni in kar 90 % ljudi, ki trpijo zaradi nje, pravi, da z migreno niso sposobni delati oziroma opravljati vsakodnevnih opravil. »Migrena je ekonomski in socialni problem,« opozarja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., z oddelka za nevrološke bolezni v UKC Maribor.
Česa nas je strah, gripe ali cepljenja?
Razlog, da se po Evropi proti gripi cepi manj kot 10 % nosečnic in majhnih otrok, Milan Rajtmajer, dr. med., iz ZD Celje vidi v tem, da se preveč ljudi (tudi zdravnikov) boji neželenih učinkov cepiv, a strah bi nas moralo biti gripe. Omenjeni skupini prebivalstva namreč težji potek gripe in njeni usodni zapleti še posebej ogrožajo.
Cepljenje proti gripi – najučinkovitejši ukrep tudi za sladkorne in kronične srčne bolnike
Cepljenje proti gripi je dokazano najučinkovitejši ukrep varovanja pred okužbo z virusi gripe, poudarja prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med. Priporočljivo je za vsakogar, ker proti tej okužbi nihče med nami ni imun, med najbolj rizične skupine pa prištevamo kronične bolnike, starejše od 65 let, nosečnice, zelo debele ljudi in majhne otroke.
Aktualna revija
