Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa

Po službovanju v Urgentnem centru UKC Maribor je Igor Goričan, dr. med., spec. urgentne medicine, oblekel vojaško uniformo. Kot predstavnik stalne sestave Slovenske vojske je lani v Nemčiji uspešno končal enega najzahtevnejših usposabljanj vojaških letalskih zdravnikov. Spregovoril je o sistematični krepitvi vojaškega zdravstva pri nas in o tem, da se javno zdravstvo, če želi biti učinkovito, ne more vsakodnevno ukvarjati s kriznim upravljanjem.

Preberi več

MASLD zahteva našo pozornost

Na dogodku Dan jeter v organizaciji Oddelka za gastroenterologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju. Kako ukrepati, če je MASLD pridružena sladkorni bolezni tipa 2, debelosti, arterijski hipertenziji in dislipidemiji?

Preberi več

Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?

Če bi imel napoj, ki bi ti lahko vrnil mladost, bi ga popil? Vprašanje, ki so si ga postavljali mitološki junaki, je zanimivo tudi danes. Od iskanja izvira mladosti do sodobnih laboratorijev – želja, da bi ustavili čas, ostaja večna. In morda se del odgovora skriva v enem najosnovnejših elementov našega življenja – kisiku.

Preberi več

Podcenjeno vprašanje spola

Medicina spolov, ki uveljavlja posebnosti pri diagnostiki in zdravljenju glede na spol, si le počasi utira pot v kliničnoprakso. Veliko je dokazov, da se moško in žensko telo drugače odzivata, imata drugačen potek bolezni in zahtevata drugačno obravnavo.

14. 10. 2020
Uvodnik

Ženski privilegiji

Nosečnost in materinstvo sta privilegija žensk, ki ju pogosto premalo izkoristimo. In to kljub dejstvu, da materinstvo še nikoli ni bilo tako varno, kot je danes. Slovenija je na tem področju ena najvarnejših držav na svetu, saj imamo eno najnižjih umrljivosti novorojenčkov na svetu.

14. 10. 2020
INFOGRAFIKA

Simptomi so na dlani, če pomisliš na bolezen

Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi – odvisno od hitrosti kopičenja glukocerebrozida v makrofagih in nalaganja v tkiva. Zgodnejši pojav navadno napoveduje težjo obliko bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen?

6. 10. 2020

V pediatrični populaciji je bolezen poddiagnosticirana

Na Pediatrični kliniki vodijo manj kot pet bolnikov z Gaucherjevo boleznijo, glede na incidenco pa bi jih pričakovali okoli deset, pravi spec. pediatrije doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki, kjer vodijo bolnike s to boleznijo.

5. 10. 2020
INTERVJU

Dobro presejanje, edukacija v kontekstu diferencialne diagnoze

Gaucherjeva bolezen je v Sloveniji dobro presejana, zato je edukacija v kontekstu diferencialne diagnoze. Kateri specialisti bodo bolj verjetno srečali bolnika s to boleznijo in ob katerih simptomih je treba nanjo pomisliti, razlaga spec. hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo, UKC Ljubljana.

5. 10. 2020

Tumor agnostično raziskovanje in zdravljenje

Tumor agnostični pristop je nov pristop v obravnavi malignih bolezni, pri katerem je pri odločitvi o zdravljenju genomski zapis nad histološko sliko. Gre za pomemben korak naprej v personalizirani medicini, pravi doc. dr. Erika Matos, dr. med., z OI Ljubljana. Razložila je, kaj ta pristop pomeni in katera so prva odobrena onkološka zdravila s tumor agnostično indikacijo.

4. 10. 2020
INTERVJU

Bolezni, stanja in simptomi povezani s pomanjkanjem folne kisline

Kdo vse ima povečane potrebe? Ob katerih boleznih in ob zdravljenju s katerimi zdravili je pomanjkanje bolj verjetno? Ter kakšni so najpogostejši simptomi pomanjkanja folne kisline pojasnjuje spec. družinske medicine Mihaela Strgar-Hladnik, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

28. 9. 2020

»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«

»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.

28. 9. 2020

Virtualne bolnišnice obetajo

Na virtualni okrogli mizi z naslovom »EF prispeva, COVID-19: Nevarnost in priložnost za slovenski zdravstveni sistem« sta Marija Lucija Antolič, dr. med., in Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, predstavila prednosti telemedicine in razloge za počasno vpeljavo digitalizacije v slovensko zdravstvo.

28. 9. 2020

Nov model plačevanja molekularne genetske diagnostike

Molekularna diagnostika je v onkologiji vse bolj nepogrešljiva. Realno je pričakovati, da bo molekularno genetsko testiranje prva izbira pri vseh onkoloških bolnikih ob postavitvi diagnoze in kasneje v različnih fazah bolezni. Pomembno novost, ki je v praksi zaživela letos poleti, sta pokomentirala znan. svet. dr. Srdjan Novaković in dr. Simona Borštnar, dr. med.

28. 9. 2020
INFOGRAFIKA

Najpomembnejša je edukacija

S pravočasno prepoznavo in zdravljenjem Fabryjeve bolezni (FB) se lahko preprečijo ireverzibilne okvare organov več organskih sistemov, zgodnja obolevnost in umrljivost.

23. 9. 2020

Učinkovita zdravila so, treba je poiskati manjkajoče bolnike

Zakaj je pomembno poiskati neodkrite bolnike s Fabryjevo boleznijo? Ker se z zgodnjim zdravljenjem preprečujejo nepovratne okvare na tarčnih organih: na srcu, ledvicah in centralnem živčnem sistemu.

22. 9. 2020

Zaupanje pozitivno vpliva na komplianco in adherenco

Približno pred dvema desetletjema, ko je bil odkrit prvi bolnik s Fabryjevo boleznijo v Sloveniji, je Sonja Pečolar, dipl. m. s., skupaj s prim. Bojanom Vujkovcem in še nekaj zdravniki začela proces izobraževanja, ki je potekal tudi v tujini, in tako je nastal edini center za obravnavo Fabryjeve bolezni v Sloveniji.

22. 9. 2020

Personalizirana medicina – danes

Po dogodku Dobrodošli v prihodnosti se bolj zavedamo, kakšne so možnosti, ki jih množica podatkov in uporaba umetne inteligence ponujata medicini sedanjosti in prihodnosti. Nekaj primerov so pokazali tudi doc. dr. Marinka Žitnik, prof. dr. Jure Leskovec in doc. dr. Marko Pokorn, dr. med.

19. 9. 2020

Zaklad podatkov za personalizirano medicino prihodnosti

Bolnik ob diagnozi noče slišati le »50 odstotkov možnosti imate, da boste preživeli«. Tako je dr.Betina Ryll, dr. med., na dogodku Dobrodošli v prihodnosti na najlepši možni način ponazorila, zakaj moramo podatke v medicini bolje izkoristiti. Kje se že kažejo koristi umetne inteligence, pa sta pokazala prof. dr. Jure Leskovec in doc. dr. Marinka Žitnik.

19. 9. 2020

Vsi drugačni, vsi enakopravni?

Čeprav so strokovnjaki na dogodku Dobrodošli v prihodnosti ugotavljali, da personalizacija v medicino prihaja počasneje kot na druga področja, je zamuda v nekem smislu razumljiva s stališča občutljivosti podatkov, s katerimi imamo tu opravka. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., opozarja, da gre za mukotrpno pridobljene podatke, ki zahtevajo rahločutno ravnanje, problem varnosti pa je tu še posebno izpostavljen.

19. 9. 2020

Boljše prepoznavanje ogrožajočih krvavitev

V nasprotju z dedno za pridobljeno hemofilijo lahko zbolijo tudi ženske. Klinično se najpogosteje pokaže v obliki spontanih krvavitev v kožo, sluznice, prebavila, rodila in mišice, redko pa v sklepe. Krvavitve se značilno kažejo kot obsežne modrice po telesu razlaga spec. interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med.

15. 9. 2020

Dermatološke bolezni se kažejo tudi na ustni sluznici

Številne kožne spremembe so močno povezane z lezijami ustne sluznice, vendar pa jih lahko zobozdravniki zaradi pomanjkanja informacij spregledamo ali celo napačno diagnosticiramo. Zato je interdisciplinarni pristop ključnega pomena za obvladovanje bolezni ter izboljšanje celotnega stanja in funkcije obolelih.

19. 7. 2020

Domači prispevki na ASCO 2020

Na letošnjem kongresu ASCO, ki je potekal virtualno, so s svojimi prispevki sodelovali tudi onkologi z Onkološkega inštituta Ljubljana. Tri pomembnejše s področja raka dojk je opisala specialistka interne medicine in internistične onkologije dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.

23. 6. 2020
Intervju

Novo profilaktično zdravljenje težjih oblik migrene

Čeprav gre za ljudi, se zdi, da so pomembne samo številke. Več deset milijard evrov na leto izgubi evropsko gospodarstvo zaradi migrene, je povedal asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP imajo potencial za zmanjšanje tega bremena.

23. 6. 2020

Aktualni e-novičnik

Kaj prinaša sprejem Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo?

24. 9. 2025

Izzivi pri obravnavi MASLD

8. 7. 2025

MASLD zahteva našo pozornost

8. 7. 2025

Čitljivost mikrobiomskega podpisa

8. 7. 2025

Terapija je stvar dogovora

8. 7. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.