
Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa
Igor Goričan, dr. med., spec. urgentne medicine, je po službovanju v Urgentnem centru UKC Maribor oblekel vojaško uniformo. Kot predstavnik stalne sestave Slovenske vojske je lani v Nemčiji uspešno končal enega najzahtevnejših usposabljanj vojaških letalskih zdravnikov. Spregovoril je o sistematični krepitvi vojaškega zdravstva pri nas in o tem, da se javno zdravstvo, če želi biti učinkovito, ne more vsakodnevno ukvarjati s kriznim upravljanjem.
FMS pri preprečevanju mišične atrofije v enoti intenzivne terapije
Kako funkcionalna magnetna nevromišična stimulacija (FMS) vpliva na ohranjanje mišične mase pri kritično bolnih? Slovenski raziskovalci so na tem področju prišli do pomembnega odkritja in svoje ugotovitve objavili v reviji Medicina.
Funkcijska možganska omrežja pri otrocih po perinatalni možganski kapi
V raziskavi, objavljeni v ugledni reviji Neuroimage, so s pomočjo EEG proučevali spremembe funkcijskih možganskih omrežij pri otrocih po perinatalni možganski kapi in s tem prišli bližje zgodnjemu prepoznavanju otrok z višjim tveganjem za kognitivne motnje.

Poletna lahkotnost
Poletje v vsakdan vnese prav posebno lahkotnost, ki prežema telo in duha. Misli so vedre, usmerjene v dopustniške načrte, srce pa se po otroško navdušuje nad utrinki avgustovske noči. Poletna lahkotnost se zrcali tudi v bralnem izboru: prileže se knjiga, ki se prijetno bere in je z izvirno vsebino prava osvežilna pijača za dušo.
Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?
Če bi imel napoj, ki bi ti lahko vrnil mladost, bi ga popil? Vprašanje, ki so si ga postavljali mitološki junaki, je zanimivo tudi danes. Od iskanja izvira mladosti do sodobnih laboratorijev – želja, da bi ustavili čas, ostaja večna. In morda se del odgovora skriva v enem najosnovnejših elementov našega življenja – kisiku.

Waldenströmova makroglobulinemija: od diagnoze do zdravljenja
Waldenströmova makroglobulinemija (WM), imenovana tudi limfoplazmocitni limfom, je redka, počasi napredujoča oblika krvnega raka, ki velja za neozdravljivo bolezen, vendar obvladljivo z modernimi terapevtskimi pristopi. Gre za podvrsto ne-Hodgkinovega limfoma, za katero je značilna čezmerna proizvodnja nenormalnega monoklonskega proteina, imenovanega imunoglobulin M (IgM ali M-protein). Kako prepoznamo in zdravimo WM?

Mišice so ključ do presnovnega zdravja
Mišice so veliko bolj pomembne za krepitev imunskega sistema, kot je veljalo še do nedavnega, brezštevilne popularne diete pa pogubna bližnjica do neučinkovite vadbe in nezadovoljnega posameznika. Le kombinacija ustrezne vadbe in pravilne prehrane je pot do optimalne mišične mase in zdravja, so bila sporočila simpozija Mišica 2.0.
Zdravje mišic
Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.
Je telesna vadba primerna za zdravljenje hude depresivne motnje?
Vadba je lahko učinkovita dopolnitev ali alternativa zdravilom in psihoterapiji, saj poleg duševnega zdravja izboljšuje tudi telesne in kognitivne funkcije, pri čemer smernice v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji priporočajo telesno aktivnost kot del zdravljenja depresije. Lani je revija British Medical Journal objavila raziskavo, ki je ugotavljala primernost telesne vadbe za zdravljenje hude depresivne motnje.

Klinične smernice in priporočila
Kaj je razlog za majhno število slovenskih kliničnih smernic ali priporočil? So dokumenti, imenovani smernice, v večini res to ali bi jih bilo bolje opredeliti kot priporočila? Katere tuje smernice so najbolj uporabne, če nacionalne ne obstajajo ali so zastarele? In, nenazadnje, ali imajo vse stroke v medicini možnost slediti mednarodnim posodobitvam?

Steroidna jeza
Dopinga brez medicinskega tima ni. Običajno športnik, ki ga zasačijo, prizna zlorabo, ne spregovori pa o ozadju dogajanja in dobavnih verigah. Takšna je žal kruta realnost, sistem deluje naprej, športnik pa ostane sam, o perečem problemu sodobnega športa spregovori izr. prof. dr. Lovro Žiberna, mag. farm. s Fakultete za farmacijo.
Najslabše je, ko se odločijo ne storiti nič
Dr. Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, je predstavil glavne novosti na področju kontracepcije, zdravljenja vaginalnih okužb, endometrioze in miomov. Med drugim je povedal, kako sodobna tehnologija na eni strani lajša delo zdravnikov in tegobe bolnikov, na drugi strani pa obojim povzroča sive lase.
Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji
Po teoriji vrzeli v znanju imajo posamezniki z boljšo izobrazbo boljše možnosti za pridobivanje, razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij. V kontekstu zdravja bi lahko ta uvid privedel do bolj učinkovitega preprečevanja bolezni.
Breme raka trebušne slinavke se povečuje
Bolniki z rakom trebušne slinavke imajo v primerjavi z drugimi bolniki, ki zbolijo za pogostimi raki, eno najslabših preživetij. Epidemiološke napovedi niso spodbudne. Groba incidenčna stopnja se letno poviša za 2,3 %, groba umrljivostna stopnja pa za 1,4 %. Kje stroka vidi priložnost za preobrat in izboljšane izide zdravljenja?

Materinstvo
Marec zaznamujeta dva praznika žensk. Tokratni literatni izbor se osredinja na drugega – materinski dan, ki v javni prostor ponavadi umešča le podobe srečnega materinstva. Leposlovje pa opozarja še na druge, pogosto prezrte in neizživete podobe: matere, ki jih nova vloga utesnjuje; ženske, ki bi rade postale mame, pa ne morejo; mame, ki jim je umrl otrok; ženske, ki so postale darovalke jajčnih celic ali nadomestne matere … Čtiva ni malo.
Anafilaksija: od diagnoze do ključnih ukrepov
Kako pristopiti k ustrezni diagnozi in obravnavi otrok in mladostnikov? Zakaj je smiselno merjenje triptaze in kdaj je po anafilaksiji pomembno podaljšati opazovanje? Odgovore je nanizala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Nacionalni program PrEP za preprečevanje okužb s HIV
HIV ostaja pomemben javnozdravstveni izziv kljub napredku pri zdravljenju in preprečevanju okužbe. Od leta 2022 v Sloveniji poteka program predekspozicijske zaščite (PrEP), ki uspešno preprečuje prenos okužbe s HIV pri osebah z visokim tveganjem.

Sindrom srčnega popuščanja pri starejših in komorbidnih bolnikih
Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih bolezni, ki so pri bolnikih s srčnim popuščanjem pogoste. V prihodnje bo zato še bolj pomemben multidisciplinarni in sistemski pristop obravnave. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?

Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji
Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Infografiko z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.