Enoletni izidi pri prebolevnikih covida-19
Dolgoročne posledice covida-19 pri prebolevnikih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice, večinoma še niso znane. Kitajski raziskovalci so opravili do zdaj največjo longitudinalno kohortno raziskavo, objavljeno v reviji Lancet, da bi spoznali dinamiko zdravstvenih posledic covida-19 v obdobju 12 mesecev od pojava simptomov.
Raziskava, ki spreminja obravnavo bolnikov s covidom-19
Vlogo zaviralca interlevkina 1 pri zdravljenju bolnikov s tveganjem za težji potek covida-19 pojasnjuje specialist interne medicine in infektologije profesor Evangelos Giamarellos-Bourboulis. Zdravilo je pri agenciji EMA v procesu presojanja za odobritev dovoljenja za promet, osnova za podano vlogo pa so po besedah profesorja izjemni podatki klinične raziskave faze III.
Za bolne otroke je v Sloveniji dobro poskrbljeno!
Spadam še v generacijo pediatrov, ki je bila zaposlena na stari pediatrični kliniki pri Ljubljanici, kar pomeni, da piše te vrstice izkušen, že deloma sivolas zdravnik, ki zato lahko razpravlja o medicini v Sloveniji in primerja razmere pri zdravljenju otrok v zadnjih dekadah.
Ne pozabimo na raka pljuč
Po ocenah Registra raka RS so med epidemijo zaznali precejšen upad števila prijavljenih novih primerov raka, prav tako upad v številu napotitev na onkološko obravnavo in izvedenih obravnav ali preiskav na OI, je na letošnjih Schrottovih dnevih poudarila specialistka internistične onkologije asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Težka ali neurejena astma?
Za zdravljenje težke astme je na voljo več bioloških zdravil, trenutno dostopna lahko razdelimo v dve skupini. Omalizumab je namenjen zdravljenju alergijske astme ter vodi predvsem v boljšo urejenost astme in manjše število poslabšanj, preostala so primerna za zdravljenje eozinofilne astme in poleg manj poslabšanj prinašajo še eno pomembno dobrobit: večina bolnikov ne potrebuje več zdravljenja s peroralnimi kortikosteroidi, razlaga specialistka pnevmologije doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., s Klinike Golnik.
Trotirna ali dvotirna inhalacijska terapija pri persistentni astmi
Revija JAMA je maja letos objavila sistematičen pregleden članek in metaanalizo randomiziranih kliničnih raziskav, ki so primerjale učinkovitost in stranske učinke trotirne inhalacijske terapije astme z dvotirno. Ugotovljeno je bilo, da trotirna terapija statistično pomembno zmanjša število hudih napadov, ob tem pa nima pomembnega vpliva na spremembo kakovosti življenja.
Večsistemski vnetni sindrom pri otrocih: začetna terapija in izidi
Zaradi hitrega pojava primerov večsistemskega vnetnega sindroma pri otrocih (ang. Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C), ki so bili v spomladanskih mesecih 2020 pripisani covidu-19, je bilo treba sprejeti odločitve o imunomodulatornem zdravljenju. Pacienti so izkazovali pomembno prizadetost srčno-žilnega sistema, vključno s šokom, UZ-znake zmanjšane črpalne funkcije in anevrizme koronarnih arterij.
Zdravstvene mobilne aplikacije in varnost zasebnih podatkov
Rezultati presečne raziskave, objavljene v publikaciji British Medical Journal maja letos, so pokazali resne pomanjkljivosti pri varovanju osebnih podatkov v mobilnih aplikacijah, ki so povezane z zdravjem (mHealth). Pomen tovrstnih mobilnih aplikacij se v današnjem času naglo povečuje, in to ne le za bolnike in zdravnike, temveč za vse, ki jih zanimata zdravje in dobra telesna pripravljenost.
Prelomno leto za zdravljenje srčnega popuščanja
Gledano skozi prizmo zdravljenja srčnega popuščanja, je to leto prelomno in končno prinaša pospešek sicer zelo počasnemu izboljševanju preživetja bolnikov. Glavne novosti in odprta vprašanja letošnjih ameriških in evropskih kardioloških smernic je strnil specialist kardiologije in vaskularne ter interne medicine doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Je kaj novega o zaviralcih SGLT2?
Zaviralci SGLT2 zadnja leta razburjajo diabetološko, kardiološko in nefrološko strokovno javnost in tudi na letošnjih Schrottovih dnevih so odmevala dognanja o njihovih koristih. Njihov mehanizem delovanja in nasvete pri uvajanju v klinični praksi pri sladkorni bolezni tipa 2 je predstavila specialistka interne medicine Maja Navodnik Preložnik, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje.
Pred diagnozo bolniki večkrat iščejo pomoč zdravnika
Sistemske mastocitoze so skupina različnih novotvorb, za katere je značilno povečano kopičenje mastocitov, predvsem v koži in kostnem mozgu, lahko pa tudi v drugih organih, kar se kaže z različnimi simptomi. Bolniki običajno večkrat iščejo pomoč pri zdravniku, preden je postavljena dokončna diagnoza, pravi specialist hematolog asist. dr. Matevž Škerget, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Vloga družinskega zdravnika po diagnozi raka
»Ne boš ostal/-a sam/-a.« To je eno najpomembnejših sporočil, ki jih mora specialist družinske medicine posredovati bolnikom z rakom, je prepričana spec. družinske in urgentne medicine asist. dr. Vesna Homar, dr. med., iz ZD Vrhnika. Družinski zdravniki lahko uspešno obvladujejo stiske onkoloških bolnikov, ker so z njimi zaupen odnos vzpostavili že pred diagnozo.
Gensko zdravljenje v klinični realnosti
»Gensko zdravljenje je del klinične realnosti. Vsako leto lahko pričakujemo kakšno novo gensko TERAPIJO. Pomembno je, da prepoznavamo bolnike, ki so primerni za to zdravljenje, jih zdravimo in tudi vodimo na vseh nivojih,« je v uvodnem predavanju v sklop o genskem zdravljenju na letošnjih Derčevih dnevih navdušujoče povedal prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ter predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ko je človek globoko sproščen, je dojemljiv za iskanje rešitev
Sto petdeset zdravnikov in psihologov se v Sloveniji ukvarja z medicinsko hipnozo. Na tečajih za pridobitev naziva terapevt medicinske hipnoze imajo trenutno rekordne vpise. Gonilo napredka so zdravniki, ki se argumentirano odzivajo na očitke, porojene iz neznanja, strahov in povezovanja hipnoze s čarodejstvom. Klinične raziskave in klinična praksa namreč jasno potrjujejo njene koristi.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri atrijski fibrilaciji
Zaplete atrijske fibrilacije, med katerimi je najpogostejša možganska kap, lahko preprečimo z antikoagulacijskim zdravljenjem. Kdaj predpisati terapijo in kakšne so novosti v protitrombotičnem zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo, je na 24. Schrottovih dnevih predstavila specialistka kardiologije in vaskularne medicine dr. Nina Vene, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Klinična slika in zdravljenje MIS-C
Število umrlih zaradi MIS-C narašča vse počasneje, kar kaže na čedalje boljšo prepoznavo in zdravljenje bolezni, je na Derčevih dnevih povedala specialistka pediatrije dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med. V predavanju je predstavila tudi algoritem zdravljenja slovenskih pediatričnih bolnikov s tem zapletom.
Podporno zdravljenje z MRA
Antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev (MRA) so še vedno ena od temeljnih skupin zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja. V času trenutnega oteženega dostopa do zdravnika pa je zelo pomembno, da posebno pozornost posvetimo prepoznavanju in obvladovanju morebitnih neželenih učinkov tega zdravljenja, poudarja specialist interne medicine prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Aktualna revija
