Vse lažje odločitve
S kontinuiranim zdravljenjem Parkinsonova bolezen poteka počasneje in z manj zapleti, a nekateri bolniki možnost njegove uvedbe vseeno odklonijo. Nina Zupančič Križnar, dr. med., spec. nevrologije, in Lidija Ocepek, dipl. med. sestra, specializirana za Parkinsonovo bolezen, pravita, da je teh bolnikov na srečo vse manj. Kakšen pristop se obrestuje?
Zdravljenje debelosti za preprečevanje SB tipa 2
Med najbolj zastopanimi temami 83. kongresa Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association) so bile zdravljenje sladkorne bolezni (SB) ter nove možnosti zdravljenja debelosti. Debelost namreč močno poveča tveganje za pojav SB tipa 2, zato so nove možnosti zdravljenja debelosti v klinični praksi izrednega pomena tudi za preprečevanje SB tipa 2.

Ožgano s pomenom
Rada imam knjige, ki vedo več od mene in me učijo. Knjige, ki me ustavijo in mi podarijo trenutek, v katerem bivam, prežet z zgodbami o neštetih trenutkih, ničnih in vsemogočnih. Rada imam, ko me »sezujejo«, mi širijo vidike in dihalni sistem. Knjige, ki me nasmejejo, sprostijo, pretresejo, ganejo, spametujejo, tiste, ki se z menoj zabavajo, in one, ki me budijo v čutenje. Kričijo skozi šepet in ...
Napredne terapije naj ne bodo ekskluzivne
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.

Kdo postavlja (pre) visoka pričakovanja?
Sindrom vsiljivca ali prevaranta (ang. Impostor syndrome) je notranji mehanizem, ki ga poganjajo protislovja. Občutijo ga namreč tudi zelo uspešni posamezniki, ki jih lastni dosežki in presežki nikoli zares ne razveselijo in zadovoljijo. Verjamejo, da je njihov uspeh posledica naključij, da si ga niso zaslužili, pogosto se počutijo kot prevaranti.
Precepljenost proti KME še vedno precej nizka
Slovenija je država z eno najvišjih obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Evropi. Kljub naraščajočemu številu cepljenih proti KME je delež cepljenih v Sloveniji še vedno zelo majhen. Kako bi še lahko izboljšali ozaveščenost in precepljenost, odgovarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. epidemiologije s Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Spremembe endometrijskega proteoma pri PCOS in debelosti
Izguba telesne teže s spremembami življenjskega sloga je priporočena metoda zdravljenja bolnic s PCOS in debelostjo, ki trpijo za neplodnostjo. Se spremembe izražajo tudi na ravni proteinov endometrija? Odgovore prinaša raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Endocrinology, odmevala pa je tudi na natečaju International Medis Awards for Medical Research.
Kožni obliž za zdravljenje alergije na arašide pri majhnih otrocih
Približno 2 % otrok sta alergična na arašide. Zaužitje teh oreškov lahko pri njih že v majhnih količinah izzove hudo alergijsko reakcijo. V reviji NEJM so bili objavljeni obetavni rezultati zdravljenja alergije na arašide s kožnim obližem pri malčkih, mlajših od štirih let.

Hospitalizacija kot mejnik v zdravljenju
Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem se je v zadnjih letih bistveno izboljšalo, vendar smrtnost še vedno ostaja zelo velika. Bolnike s srčnim popuščanjem lahko v tem pogledu primerjamo z bolniki z rakom debelega črevesa. Pri tem morda preseneti dejstvo, da je prognoza bolnikov s srčnim popuščanjem slabša.
Obrat antikoagulacije z andeksanetom alfa
Andeksanet alfa (AA), modificirana neaktivna oblika humanega faktorja Xa, je specifičen antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti tako direktnih kot indirektnih inhibitorjev faktorja Xa (rivaroksaban, apiksaban in edoksaban). Kakšen je idealen profil bolnika za obrat antikoagulacije z andeksanetom alfa?
Lahko obsevanje možganskih zasevkov počaka?
Rak dojk je drugi najpogostejši vzrok možganskih zasevkov. Njihova incidenca narašča, sočasno napredujejo možnosti zdravljenja v centralni živčni sistem razsejane maligne bolezni. Nova spoznanja, ki se postavljajo ob bok dosedanjemu zlatemu standardu zdravljenja zlasti skupine bolnikov z napredovalim HER2-pozitivnim rakom dojk, navdajajo z optimizmom.
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje še posebej težavno?
Kam usmeriti pozornost pri kompleksnih bolnikih, ki imajo povečano tveganje za trombembolične zaplete in obenem tudi povečano tveganje za krvavitve? Kako zagotoviti, da bo zdravljenje starostnikov s komorbidnostmi varno in učinkovito? Strnili smo ključna sporočila.
Kljub poenostavitvam izzivi pri zdravljenju ostajajo
Antikoagulacijsko zdravljenje je v zadnjem desetletju pomembno napredovalo, pri kompleksnejših bolnikih pa se še vedno soočamo z omejitvami. Marko Miklič, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana prepoznava družinsko medicino kot pomemben del te zgodbe, ki bi v prihodnje lahko imel še vidnejšo vlogo.
Družinski zdravnik lahko vse opravi v enem tednu in pod eno streho
Katere so najpogostejše dileme specialistov družinske medicine v antikoagulacijskih ambulantah? Kako lahko pri reševanju nekaterih izmed njih pomagajo centri za krepitev zdravja? Odgovarja Jasna Krmec, dr. med., spec. družinske medicine iz antikoagulacijske ambulante Zdravstvenega doma Vrhnika.

Bolnika vprašajte tudi o hiperseksualnosti in prenajedanju
Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je pripravil kviz, ki družinskega zdravnika in nevrologa usmerja k postavljanju pravih vprašanj bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, k optimizaciji njihovega peroralnega zdravljenja in k hitrejši prepoznavi znakov napredovanja Parkinsonove bolezni.
Kdaj pomislimo na Gaucherjevo bolezen?
Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi, zgodnejši pojav pa običajno napoveduje težjo obliko bolezni. Ob katerih najpogostejših simptomih pomislimo na bolezen? Vsebino je pripravil prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana.
Gaucherjeva bolezen včeraj, danes in jutri
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana, ki pri nas skrbi za bolnike z Gaucherjevo boleznijo.
Možnosti odpredpisovanja zaviralcev protonske črpalke
Zaviralci protonske črpalke so zelo učinkovita in varna zdravila, a so dostikrat predpisana neskladno s smernicami, brez veljavne indikacije in za predolga obdobja. Kako pogosto bi jih bilo mogoče odpredpisati ali znižati odmerek? Kakšni so vzorci uporabe pri slovenskih bolnikih? Raziskavo in presenetljive izsledke predstavlja doc. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm. s Klinike Golnik.
Kaj je odmevalo na ERS?
Mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije in predstojnik Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, predstavlja nekaj zanimivih utrinkov s septembrskega kongresa Evropskega respiratornega združenja (ERS). Strnjene novosti o KOPB, astmi, spalni apneji in kardiovaskularnih dogodkih ter pomenu produktivnega kašlja.