Vse uspešnejše zdravljenje metastatskega melanoma
Že 13. šola o melanomu na Onkološkem inštitutu je tudi letos privabila številne udeležence, predavanja pa so zajela vse od pomena ozaveščanja ljudi o zaščiti pred soncem, zgodnjega odkrivanja in izboljšanih registrov do zdravljenja.
Prvi tečaj za učitelje pravilne uporabe vdihovalnikov (»train the trainer«)
»Zdravilo za zdravljenje obstruktivnih pljučnih bolezni je lahko še tako dobro, pa ne bo učinkovalo, če bolnik ne zna uporabljati svojega vdihovalnika in zdravilo ne pride v pljuča.« To je bilo vodilo za izobraževanja učiteljev pravilne uporabe inhalacijskih zdravil.
Odličen uspeh slovenskih specializantov oftalmologije
Letošnjega maja se je na evropskih specialističnih izpitih iz oftalmologije uspešno preizkusilo šest specializantk Očesne klinike UKC Ljubljana. Slovenija JE ena najboljših držav v Evropi po ravni znanja na področju oftalmologije, sporočajo iz UKC Ljubljana.
Lahko luskavico pozdravimo?
Po podatkih raziskave, ki so jih predstavili na 13. vsakoletnem srečanju dermatologov Maui Derm 2017, morda lahko zaviralec interlevkina-17A sekukinumab pri nekaterih bolnikih omogoči tudi dolgotrajno stanje brez bolezenskih sprememb na koži brez uporabe zdravil.
Presiti in sestradani na istem planetu
Za poletno številko revije pHARMONIA smo se pogovarjali z zobozdravnikom, katerega dopust se je pred dvema letoma spremenil v humanitarno misijo. Jure Poglajen, dr. dent. med., pomaga, kjer lahko, in odkrito spregovori o vsem.
Prvi podporni program za revmatološke bolnike
Prve izkušnje s podpornim programom za revmatološke bolnike, ki prejemajo biološko zdravilo, kažejo, da so ga ti dobro sprejeli in bi lahko pomenil eno od poti, da se izboljša sodelovanje bolnikov pri zdravljenju, ugotavlja izr. prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.
IMID: podobna različnost
Zaradi podobnega osnovnega mehanizma se imunsko pogojene vnetne bolezni (immune-mediated inflammatory diseases, IMID) med seboj pogosto prekrivajo in diagnoza je včasih težavna, vnetno dogajanje v telesu pa bolnike izpostavlja tudi dodatnim tveganjem različnih sistemskih bolezni.
Slovenija je primer dobre prakse obravnave hepatitisa C
Po kongresu o zdravljenju jetrnih bolezni (ILC) v Amsterdamu smo o novostih vprašali prof. dr. Mojco Matičič, dr. med., z UKC Ljubljana. Na povabilo EASL je namreč tam kot primer dobre prakse predstavila »slovenski model« obravnave hepatitisa C.
Premalo napotitev na kontinuirano zdravljenje parkinsonove bolezni?
Za uvedbo kontinuiranega zdravljenja parkinsonove bolezni (PB) se danes odločamo prej kot pred nekaj leti, ugotavlja doc. dr. Maja Trošt, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, vendar je napotitev na to zdravljenje še vedno premalo.
Cepljenje je uspešna preventiva
Za Slovenijo je še vedno značilna nizka stopnja precepljenosti proti pnevmokoknim okužbam in KME, menita Marta Grgič Vitek in prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. Zato je treba pri nas še veliko narediti za ozaveščanje zdravstvenih delavcev in splošne javnosti.
Otroški možgani v stresu ugašajo
Dr. Tina Bregant, dr. med., se kot nevropediatrinja in kot mama vseskozi zaveda, da smo ljudje ne le racionalna, ampak tudi čustvena in socialna bitja. Pri otrocih v stresu, kot je revščina, celo možganske povezave ugašajo, ugotavlja v intervjuju revije pHARMONIA.
Slaba zastopanost starejših in žensk v kliničnih študijah
V randomiziranih raziskavah učinkovitosti zdravljenja srčno-žilnih bolezni je med udeleženci kljub priporočilom v smernicah še vedno premalo žensk in starejših, opozarja prispevek v International Journal of Cardiology, pri katerem je sodeloval tudi prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., z Medicinske fakultete v Ljubljani.
Zobozdravnik lahko reši življenje
V Sloveniji na novo odkrijemo 250 rakov ustne votline in žrela na leto, kar 80 odstotkov v zobnih ambulantah. Maja bodo slovenski zobozdravniki ponovno omogočili brezplačen preventivni pregled ustne votline, da bi odkrili zgodnje maligne spremembe.
Pomen diastoličnega in sistoličnega krvnega tlaka pri različnih rasah
Bolezni srca in ožilja, možganska kap ter kronična ledvična bolezen niso več nobena redkost tudi pri osebah, mlajših od 50 let. Pri tej populaciji je hipertenzije čedalje več, zato je dobro poznati tveganja, ki so za belce večja predvsem takrat, ko je zvišan diastolični krvni tlak. V reviji JAMA so pred kratkim objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da je pri mlajših odraslih pripadnikih črne rase morda pomembnejši sistolični tlak.
Nova spoznanja o posebnostih možganske morfologije pri ADHD
O drugačnosti nekaterih možganskih struktur pri ADHD (hiperkinetični motnji) poročajo različne raziskave že vsaj 20 let, vendar so bili vzorci preiskovancev praviloma zelo majhni. Znanstveniki so se zato organizirali v mednarodnem merilu in pripravili zanimivo megaanalizo, v kateri so zajeti podatki skupno 3.242 oseb. Izkazalo se je, da je sprememb na možganih več, kot so kazali dosedanji podatki, in da zdravljenje na te spremembe najverjetneje nima velikega vpliva, pojasnjujejo v članku, objavljenem v reviji The Lancet.
Strog nadzor hiperglikemije pri kritično bolnih otrocih
Pred več kot desetimi leti so se pojavili podatki, da je intenzivno zdravljenje hiperglikemije pri kritično bolnih v intenzivnih enotah kirurških strok povezano z manjšo umrljivostjo. Pozneje pa so bile objavljene tudi študije z drugačnimi ugotovitvami, ki so dajale prednost bolj permisivni obravnavi. Letos so v reviji NEJM objavili izsledke predčasno končane raziskave na otrocih – ta kaže, da kritično bolnim otrokom zelo intenziven ali strog nadzor hiperglikemije ne koristi.
Z zdravili povzročena gingivalna hiperplazija
Zobozdravniki se v zadnjem obdobju srečujemo z vse večjim številom bolnikov, ki trpijo zaradi gingivalne hiperplazije kot posledico jemanja določenih zdravil. Pri večini zdravil, ki bodo omenjena v prispevku, so ti stranski učinki sicer opisani, pa se vendarle prav vsi vključeni v zdravljenje bolnikov premalo zavedamo resnosti te težave, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.
Breme srčnega popuščanja
Srčno popuščanje je najpogostejši vzrok za hospitalizacijo v večini evropskih in drugih zahodnih držav, zato zadnje čase veliko slišimo o bremenu te bolezni za bolnike in zdravstveni sistem. O izzivih zdravljenja, preprečevanja zgodnjih rehospitalizacij in priložnostih za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov smo se na 10. srečanju članov Srčnega kluba pogovarjali s prof. dr. Christophom Maackom, dr. med., kardiologom s homburške univerzitetne klinike.
Novi igralci v srčnem (ne)popuščanju
V zdravljenju srčnega popuščanja smo po dveh desetletjih morda prišli do nove prelomnice, ki lahko pomembno izboljša življenje bolnikov. Na letošnji Uporabni kardiologiji smo izvedeli za dobre izkušnje, ki jih imamo z za zdaj edinim zdravilom iz skupine ARNI v Sloveniji.
Aktualna revija
