Članki

Nov cilj zdravljenja ankilozirajočega spondilitisa?

Ob majskem srečanju revmatološke sekcije je doc. dr. Hildrun Haibel, dr. med., iz bolnišnice Charite v Nemčiji odprla vprašanje, ali lahko z zdravljenjem ankilozirajočega spondilitisa preprečimo ne le bolečino in vnetja, ampak tudi radiografske spremembe, kot je nakazala raziskava MEASURE.

ACC 2017: Holesterol – nižje je bolje

Na ameriškem kardiološkem kongresu ACC so predstavili rezultate študije FOURIER. Zdravljenje z evolokumabom za 15 odstotkov zmanjša tveganje za srčno in možgansko kap, hospitalizacijo zaradi nestabilne angine pektoris, koronarno revaskularizacijo ali smrt zaradi SŽ dogodkov.

Dokazane pnevmokokne okužbe le vrh ledene gore

Invazivne pnevmokokne okužbe na letni ravni po svetu zahtevajo približno 800 tisoč življenj otrok, mlajših od pet let, je na okrogli mizi o cepljenju povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Sladkorni bolezni vlada Kronos

Pri sladkorni bolezni ne pozabite na sladkor

Predavatelji na letošnjem diabetološkem srečanju ADIT so se med drugim vprašali, ali navdušenje nad podatki o SŽ-protektivnosti novih zdravil spreminja način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 in kakšna je usoda starih zdravil.

IPF: veliko odprtih vprašanj

Po pojavu dveh novih antifibrotičnih zdravil se pri zdravljenju idiopatske pljučne fibroze (IPF) strokovnjakom postavlja veliko vprašanj. O tem smo se pogovarjali z dr. Tobyjem Maherjem iz Kraljeve bolnišnice v Bromptonu.

Pri KOPB z vsemi orožji že od začetka

Temelj začetnega zdravljenja KOPB je kombinacija LABA + LAMA, je eden izmed sklepov nedavnega regijskega srečanja pulmologov v Osijeku, kljub temu da smernice GOLD kot začetno terapijo še vedno dopuščajo tudi monoterapijo z LAMA ali LABA.

ASCO 2017: Nosečnost po raku dojke

Verjetno ne najpomembnejša, vsekakor pa ena bolj optimističnih novic z letošnjega osrednjega ameriškega onkološkega srečanje ASCO je, da preživelim bolnicam z zgodnjim rakom dojke ni treba odsvetovati nosečnosti, tudi če so imele ER-pozitivno obliko raka.

Rak zaseva tudi v oko

Metastaze v očesu so bile nekoč zelo redke, danes pa veljajo za najpogostejši znotrajočesni tumor pri odraslih, piše mag. Katrina Novak Andrejčič, dr. med., z Očesne klinike UKC Ljubljana. Lahko pričakujemo, da se bo število bolnikov z zasevki v očeh povečalo.

Nad keratokonus z rehabilitacijo vida in kirurgijo

Kadar se bolnik kljub ustreznim optičnim pripomočkom pritožuje zaradi slabe vidne ostrine, lahko med drugim pomislimo na keratokonus, degenerativno bolezen roženic, piše Andreja Veselica, dr. med., iz medicinskega centra Vid.

Sindrom stresenega dojenčka

Poškodba glave, povzročena s telesnim nasiljem nad otrokom je še vedno stanje, ki je v našem prostoru premalokrat prepoznano. V Sloveniji bi lahko pričakovali vsaj 10 otrok s to diagnozo na leto, piše doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med., z Očesne klinike v UKC Ljubljana.

Jasen pogled na svet

Kljub razvoju v medicini še vedno nimamo čudežnega zdravila za slabovidnost. Za zdaj njene posledice – slab vid, izgubo globinskega vida in 3D slike – še najučinkoviteje omilimo, če jo odkrijemo zgodaj v otroštvu, piše mag. Ingrid Rahne, dr. med., z Očesne klinike v Ljubljani.

Nevidni glavkom

Največja težava glavkoma je, da je njegovo zgodnje odkrivanje izjemno zahtevno. Simptomov večinoma ni, dokler ni škoda že precejšnja. Ob tem pa tudi nimamo učinkovite in varne terapije za zdravljenje, zato lahko zdravniki bolezen le nadzorujejo.

Boljše možnosti za obvladovanje astme

Raziskava Salford Lung Study je pokazala, da zdravljenje z vdihovalnikom z učinkovinama flutikazon fuorat in vilanterol (FF-VI, Relvar Ellipta) po standardni terapiji lahko pomembno izboljša nadzor astme.

Vse uspešnejše zdravljenje metastatskega melanoma

Že 13. šola o melanomu na Onkološkem inštitutu je tudi letos privabila številne udeležence, predavanja pa so zajela vse od pomena ozaveščanja ljudi o zaščiti pred soncem, zgodnjega odkrivanja in izboljšanih registrov do zdravljenja.

Prvi tečaj za učitelje pravilne uporabe vdihovalnikov (»train the trainer«)

»Zdravilo za zdravljenje obstruktivnih pljučnih bolezni je lahko še tako dobro, pa ne bo učinkovalo, če bolnik ne zna uporabljati svojega vdihovalnika in zdravilo ne pride v pljuča.« To je bilo vodilo za izobraževanja učiteljev pravilne uporabe inhalacijskih zdravil.

Odličen uspeh slovenskih specializantov oftalmologije

Letošnjega maja se je na evropskih specialističnih izpitih iz oftalmologije uspešno preizkusilo šest specializantk Očesne klinike UKC Ljubljana. Slovenija JE ena najboljših držav v Evropi po ravni znanja na področju oftalmologije, sporočajo iz UKC Ljubljana.

Operacija katarakte – 50 let potem

Operacija katarakte je srce in duša oftalmologije ter ena najbolj pogosto izvajanih operacij na svetu in seveda tudi v Sloveniji. Lahko bi celo rekli, da gre za enega najbolj učinkovitih, varnih in življenje spreminjajočih medicinskih posegov.

Presiti in sestradani na istem planetu

Za poletno številko revije pHARMONIA smo se pogovarjali z zobozdravnikom, katerega dopust se je pred dvema letoma spremenil v humanitarno misijo. Jure Poglajen, dr. dent. med., pomaga, kjer lahko, in odkrito spregovori o vsem.

Prvi podporni program za revmatološke bolnike

Prve izkušnje s podpornim programom za revmatološke bolnike, ki prejemajo biološko zdravilo, kažejo, da so ga ti dobro sprejeli in bi lahko pomenil eno od poti, da se izboljša sodelovanje bolnikov pri zdravljenju, ugotavlja izr. prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.

Vse ambicioznejši cilji zdravljenja luskavice

Bolniki z luskavico med vsemi imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi, ki jih zdravijo z biološkimi zdravili, dosegajo najboljše rezultate zdravljenja, ugotavlja prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

IMID: podobna različnost

Zaradi podobnega osnovnega mehanizma se imunsko pogojene vnetne bolezni (immune-mediated inflammatory diseases, IMID) med seboj pogosto prekrivajo in diagnoza je včasih težavna, vnetno dogajanje v telesu pa bolnike izpostavlja tudi dodatnim tveganjem različnih sistemskih bolezni.

Slovenija je primer dobre prakse obravnave hepatitisa C

Po kongresu o zdravljenju jetrnih bolezni (ILC) v Amsterdamu smo o novostih vprašali prof. dr. Mojco Matičič, dr. med., z UKC Ljubljana. Na povabilo EASL je namreč tam kot primer dobre prakse predstavila »slovenski model« obravnave hepatitisa C.

Kako dobri smo pri higieni rok