Članki

Biološka zdravila in zobozdravnik

Pomembno je, da zobozdravniki poznamo način delovanja bioloških zdravil in da se zavedamo, da imajo lahko pacienti, ki uporabljajo biološka zdravila, kot posledico tudi okužbe v ustni votlini, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.

21. 6. 2016

Neplodnost – kaj je novega

Dogajanje na področju diagnostike in zdravljenja stanj, povezanih z reprodukcijo, je zelo dinamično. Stroka se želi kar najbolj prilagoditi individualnim potrebam para, zato so se med drugim vzpostavile uspešne povezave med zdravniki različnih strok, ki sodelujejo pri obravnavi. Pogovarjali smo se z asist. Vesno Šalamun, dr. med., s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike na UKC Ljubljana.

21. 6. 2016

Dvojna bronhodilatacija – da ali ne?

Zelo jasnega odgovora na vprašanje v naslovu po mnenju hrvaškega pulmologa prof. dr. Nevena Tudorića, dr. med., iz zagrebške bolnišnice Dubrava še nimamo, čeprav rezultati študij kažejo, da s kombinacijami dosegamo močnejšo bronhodilatacijo kot z monoterapijo. Ali je to dovolj, da bolnik zazna klinično pomembno izboljšanje?

21. 6. 2016

Cenejša zdravila lahko dobi več bolnikov

S prihodom podobnih bioloških zdravil na trg se je vzporedno s številnimi dilemami o njihovi zamenljivosti odprlo tudi vprašanje, ali lahko s cenovno ugodnejšimi zdravili tako zdravljenje omogočimo večjemu številu bolnikov kot doslej. Tudi o tem so razpravljali na letošnjem kongresu o farmakoekonomskih raziskavah in izidih na Bledu.

21. 6. 2016

Spoznaj junaka

Roman Pongrac ima hudo obliko hemofilije A, a imate več možnosti, da ga pri njegovih 48 letih srečate na kolesu na kakšnem gorskem prelazu kot udobno zleknjenega na kavici v baru. »Nikoli nisem mogel biti pri miru,« pravi slovenski reprezentant na paraolimpijskih igrah v Londonu leta 2012.

21. 6. 2016

Telesna vadba in rak prostate

Pogosto pozabljamo, da lahko z aktivno udeležbo pri zdravljenju, na primer redno telesno dejavnostjo in vadbo, pomembno pripomoremo k podaljšanju in izboljšanju življenja bolnikov z metastatskim proti kastraciji odpornim rakom prostate, piše mag. Tomaž Milanez, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

21. 6. 2016

Stereotaktično obsevanje tudi pri pljučnem raku

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani uvedli novo tehniko obsevanja pljučnih tumorjev, imenovano stereotaktično obsevanje (v tujini se uporabljajo kratice SBRT – stereotactic body radiotherapy oziroma SABR – stereotactic ablative body radiotherapy), pišeta asist. dr. Martina Vrankar, dr. med. in asist. dr. Karmen Stanič, dr. med.

21. 6. 2016

Multipla skleroza pri nosečnicah

Multipla skleroza razmeroma pogosto prizadene prav ženske v rodnem obdobju. Še pred nekaj desetletji so zdravniki bolnicam nosečnost praviloma odsvetovali, danes pa je stališče stroke drugačno in se številne bolnice odločajo za zanositev, nam je pojasnila asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.

21. 6. 2016

Cepljenje otrok na biološki terapiji

Cepljenje otrok, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, je učinkovito in varno, kažejo raziskave slovenskih pediatrov. Cepili so jih proti gripi in noricam, nam je povedala doc. dr. Nataša Toplak, dr. med.,s Pediatrične klinike v Ljubljani.

21. 6. 2016
SRCE

SGLT2 za zaščito ledvic?

Ob ugotovitvah, da zdravljenje sladkornih bolnikov z zaviralcem natrijevega glukoznega kotransporterja (SGLT2) empagliflozinom ugodno vpliva na delovanje njihovih ledvic, so se med drugim začele razprave o tem, ali lahko tako ledvice ščitimo tudi dolgotrajno.

21. 6. 2016
SRCE

Stabilna angina pektoris: revaskularizacija ali zdravila?

Pri katerih bolnikih s stabilno angino pektoris je smiselno z invazivnimi posegi ponovno vzpostaviti zadosten krvni pretok skozi koronarne arterije, katere bolnike pa je bolj smotrno zdraviti samo z zdravili, se je vprašal doc. dr. Miha Čerček, dr. med., z Interne klinike v UKC Ljubljana.

20. 6. 2016
SRCE

Mikrovaskularna angina pektoris: slaba novica ob normalnem izvidu koronarografije

Pri bolnikih z značilnimi simptomi angine pektoris in normalnim izvidom koronarografije, je treba pomisliti na mikrovaskularno angino pektoris, pri kateri je najprej prizadeto samo delovanje drobnih arterij in arteriol, pojasnjuje asist. Marko Gričar, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike v UKC Ljubljana.

20. 6. 2016
SRCE

Posledice neprepoznane sladkorne bolezni pri bolnikih z infarktom

Navajeni smo razmišljati, da so bolniki s sladkorno boleznijo izpostavljeni povečanemu tveganju za akutni miokardni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Veliko manj pogosto pa razmišljamo o drugem dejstvu, namreč da imajo bolniki z akutnim koronarnim sindromom večje tveganje za sladkorno bolezen.

20. 6. 2016
SRCE

Paradoks telesne aktivnosti

Prof. dr. Mateja Podbregarja, dr. med., s Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana smo vprašali, ali lahko ugotovitev o tem, da pri dolgotrajnih in zelo intenzivnih telesnih obremenitvah prihaja do remodelacije miokarda, že uporabimo v klinični praksi.

20. 6. 2016
SRCE

Gibanje in srce: kako varna je intenzivna vzdržljivostna vadba

Raziskave praviloma kažejo linearno razmerje med telesno dejavnostjo in zdravjem posameznika. A ne moremo kar enostavno trditi, da bomo z večjim obsegom ali večjo intenzivnostjo vadbe naredili za svoje zdravje še več.

20. 6. 2016

Kako prepoznati, preprečiti in zdraviti periferno diabetično nevropatijo?

Diabetična nevropatija sodi med najpogostejše pozne zaplete sladkorne bolezni. Ocenjujejo, da je njena prevalenca med 25 in 35 odstotki. Zagotovo lahko rečemo, da ima polovica starejših bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pomembno izgubo občutljivosti. Diagnoze pa ne moremo postaviti brez natančnega kliničnega pregleda spodnjih okončin.

6. 6. 2016

Praktični napotki pri zdravljenju nevropatske bolečine

Zdravljenje nevropatske bolečine je zahtevno in pogosto manj uspešno od zdravljenja nociceptivne bolečine, zato je bolnik pogosto zadovoljen že z zgolj 30- ali 50-odstotnim izboljšanjem. V različnih priporočilih za zdravljenje nevropatske bolečine paracetamol in nesteroidni antirevmatiki ne zasedajo vidnejšega mesta, pa tudi opiati morda niso zdravilo prvega izbora.

6. 6. 2016

Biološka zdravila in cepljenje

Pri prejemnikih bioloških zdravil, so priporočila glede cepljenja podobna kot za vse imunsko oslabljene bolnike. Nataša Smrekar, dr. med.,s KO za gastroenterologijo v UKC Ljubljana, svetuje, da družinski zdravniki bolnike spodbujajo k cepljenju in jih ozavestijo, da so neživa cepiva varna.

30. 5. 2016

Intervju z diabetologinjo in jadralno padalko

Maja Navodnik Preložnik iz SB Celje se nad delovni vsakdanjik dviguje na različne načine. Na višjo raven jo včasih ponese zborovsko petje, dobesedno pa je v višavah zaradi še enega svojega konjička, jadralnega padalstva.

28. 5. 2016
EASL – ILC 2016

Zdravljenje HCV ne bo nujno samo v rokah specialistov

V zadnjih letih je zdravljenje hepatitisa C izjemno napredovalo. Zaradi skrajšanja časa zdravljenja, poenostavitve režimov in manj neželenih učinkov smo na EASL 2016 veliko slišali o ideji, da zdravljenje HCV v prihodnosti ne bi bilo nujno v domeni specialistov.

28. 5. 2016
SRCE

Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo

Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.

28. 5. 2016

PsA: prepoznavanje je dobro

»Nimam vtisa, da bi bil psoriatični artritis pri nas poddiagnosticiran. Družinski zdravniki dobro opravljajo svoje delo in nam pošiljajo prave bolnike,« ugotavlja prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., s kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

20. 4. 2016

Okužba ali poslabšanje KVČB?

Ob poslabšanju simptomov bolnika s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) je družinski zdravnik lahko v dilemi, ali gre za okužbo ali za napredovanje osnovne bolezni, ugotavlja asist. Andreja Ocepek, dr. med., gastroenterologinja iz UKC Maribor.

20. 4. 2016

Sezone respiratornih okužb še ni konec

Letošnja sezona okužb dihal traja nenavadno dolgo, ugotavlja prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med. Spomladi se običajno sezona že končuje, a letos so respiratorni sincicijski virusi še kar dejavni. Na to moramo biti pozorni še posebno pri najmlajših otrocih in pri starejših.

31. 3. 2016
IMID 2016

Pri bioloških zdravilih so prvi izziv okužbe

Na letošnjem srečanju IMID, ki je v organizaciji Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije potekalo v Mariboru – se je izkazalo, da so okužbe še vedno prvi izziv, s katerimi se v svojih ambulantah, ko gre za bolnike na bioloških zdravilih, srečujejo splošni zdravniki.

31. 3. 2016
SLOVENSKA STROKA

Pojavnost zapletov po vstavitvi zobnih vsadkov

Na Centru za ustne bolezni in parodontologijo (CUPB) Stomatološke klinike so opravili presečno raziskavo za oceno kratkoročne uspešnosti vstavljenih zobnih vsadkov.

29. 3. 2016

Aktualni e-novičnik

Plod je pacient sam zase in ima svoje pravice

23. 6. 2025

Kaj, če je v kašlju kri?

23. 6. 2025

Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa

1. 7. 2025

Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?

1. 7. 2025

Poletna lahkotnost

1. 7. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.