Članki

Crohnova bolezen za otroka pomeni izgubo normalnega življenja

Za Crohnovo boleznijo 15 do 20 odstotkov bolnikov zboli že pred 18. letom starosti. Prej ko se bolezen pojavi, težja je, nam je povedala mag. Darja Urlep Žužej, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Še posebno pubertetniki jo pogosto dojemajo kot izgubo normalnega načina življenja.

28. 11. 2016

JIA – od diagnostike do bioloških zdravil

Juvenilni idiopatski artritis (JIA) ni ena bolezen, ampak gre za celo skupino, nam je povedala doc. dr. Nataša Toplak, dr. med., iz Pediatrične klinike v Ljubljani. Najpogostejša je oligoartikularna oblika JIA, pri kateri je vnetih manj kot pet sklepov.

28. 11. 2016

Luskavica pri otrocih: Največjo škodo povzroča nezdravljena

Luskavica se pojavi pri 1 do 1,5 odstotka otrok. Če ni zdravljena (morda zaradi strahu staršev pred zdravili), se zaradi vnetja poveča tveganje nekaterih drugih sistemskih bolezni, opozarja prim. Vlasta Dragoš, dr. med., vodja Otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

28. 11. 2016

Kombinirana hormonska kontracepcija in tveganje za trombembolijo

Uporaba kombiniranih kontracepcijskih tablet, ki vsebujejo estrogen in progestogen, je povezana s povečanim tveganjem za venske trombembolizme. Z manjšim odmerkom estrogena je to tveganje manjše. Na tveganje za trombembolijo vplivajo tudi značilnosti vsebovanega progestogena.

24. 11. 2016
Kontracepcija

Ustrezno rešitev lahko najdemo za vsako žensko

»Na srečo se je v zadnjih slabih 20 letih tudi na področju kontracepcije uveljavila z dokazi podprta medicina in precej dobro vemo, kaj lahko predpišemo in česa ne,« pravi prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., z Ginekološke klinike na UKC Ljubljana, ki pojasnjuje, da je najpomembneje, da ženskam glede kontracepcije ne zapiramo vrat.

23. 11. 2016

Nevropatska bolečina pri raku

Zdravljenje raka postaja čedalje učinkovitejše, kar pomeni, da se število preživelih povečuje in da bolniki z rakom živijo dlje. Posledično pa se vse več bolnikov spopada s stranskimi učinki zdravljenja raka, med katerimi je pogosta nevropatska bolečina.

22. 11. 2016

Ali lahko zdravimo ali celo napovemo pooperativno nevropatsko bolečino?

Vztrajna pooperativna bolečina je pogosta posledica kirurških posegov. Nevropatska bolečina, inducirana s poškodbo živca, pa je najpogostejši vzrok zanjo. Na podlagi ustreznega modela raziskav bi v prihodnosti lahko napovedali in zdravili vztrajno pooperativno bolečino.

22. 11. 2016

Menopavza in spolnost

Pri ženskah pred menopavzo je ocenjena prevalenca spolnih motenj med 25 in 63 odstotki, po menopavzi pa naj bi bilo teh motenj še več – od 68 do 87 odstotkov. Po drugi strani pa nekatere ženske po menopavzi v spolnosti uživajo celo bolj kot prej.

10. 11. 2016

Smernice za hormonsko nadomestno zdravljenje v menopavzi

Po izrazitem upadu uporabe, ki je sledil objavam raziskave WHI (Women's Health Initiative), je strokovna javnost hormonskemu nadomestnemu zdravljenju spet bolj naklonjena. Prav vse smernice ga trenutno priporočajo v zgodnji menopavzi za lajšanje značilnih menopavznih simptomov.

10. 11. 2016

Bolniku prilagojeno zdravljenje pljučnega raka

Multidisciplinarni pristop, vse boljše diagnostične metode, »renesansa« radioterapije in napredek na področju sistemskega zdravljenje podaljšujejo in izboljšujejo kakovost življenja bolnikov pljučnim rakom, so povedali na drugi Šoli pljučnega raka na Onkološkem inštitutu.

26. 10. 2016
Uveitis

Sistemsko vnetje lahko prizadene oči

Otroci z idiopatskim artritisom morajo na očesni pregled na vsake tri mesece do enega leta, razlaga doc. dr. Nataša Vidovič Valentinčič, dr. med., z Očesne klinike UKC Ljubljana. Pri njih so pogostejša znotrajočesna vnetja, ki lahko potekajo nemo in imajo lahko usodne posledice za vid.

26. 10. 2016

Vaginalne okužbe kot neželeni učinek zdravil

Pri praktičnem delu se velikokrat srečamo z bolnicami, pri katerih je lahko vaginalna okužba posledica neželenih učinkov drugih zdravil. V tem prispevku so navedene skupine zdravil, pri uporabi katerih so bile opisane vaginalne okužbe kot neželeni učinek zdravil.

18. 10. 2016

ESC 2016: Znižane ciljne vrednosti holesterola v smernicah

Evropsko kardiološko združenje je letos spremenilo smernice za obravnavo bolnikov z dislipidemijami. Nekoliko so se spremenile ciljne vrednosti holesterola LDL, in sicer na manj od 1,8 pri osebah z zelo velikim tveganjem in manj od 2,6 mmol/l pri osebah z velikim tveganjem.

16. 10. 2016

Identifikacija gena za vitkost in diabetes tipa 2

Z genetsko analizo »vitkih« miši smo odkrili nov gen, TST, ki je vpleten v uravnavanje energetskega ravnovesja in presnove glukoze. Pri ljudeh smo podobno kot pri živalskih modelih pokazali, da je povečano izražanje TST v maščobnem tkivu pozitivno povezano z odzivnostjo na inzulin in negativno z maso maščevja. Odkritje lahko vodi do novih terapevtskih pristopov pri obravnavi debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.

13. 10. 2016

Zobozdravnik naj pomisli tudi na apnejo

Zobozdravniki in ortodonti imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju otrok in odraslih s sindromom obstrukcijske apneje v spanju (SOAS) in tudi pri njenem zdravljenju. Nekaterim bolnikom pomagajo po meri narejeni ustni aparati, ki spremenijo položaj spodnje čeljusti in jezika. Pri določenem deležu otrok je z ortodontskimi ukrepi mogoče razvoj te najpogostejše motnje dihanja v spanju celo preprečiti.

13. 10. 2016
VELIKI 4 - Lancet

Natriuretični peptidi kot kazalnik tveganja za srčno popuščanje

Obširna metaanaliza v reviji The Lancet kaže, da bi presejalno merjenje koncentracije ene izmed molekul natriuretičnega peptida BNP morda lahko izboljšalo odkrivanje oseb z večjim tveganjem za srčno popuščanje. Dodati velja, da je metaanaliza zajela podatke posameznikov (ne agregirane podatke, kot je pri metaanalizah pogosto), kar povečuje njeno povednost.

13. 10. 2016
VELIKI 4 - NEJM

Liraglutid in srčno-žilni izidi pri sladkorni bolezni

Sladkorna bolezen tipa 2 je povezana z velikim tveganjem za srčno-žilne, mikrovaskularne in druge zaplete. Zato so spodbudni izsledki raziskave LEADER, ki kažejo, da agonist receptorjev GLP-1 liraglutid zmanjšuje srčno žilno ogroženost sladkornih bolnikov tipa 2. Prispevek o tem je objavila revija New England Journal of Medicine (NEJM).

13. 10. 2016

Oralne spremembe pri bolnikih s kroničnim ledvičnim obolenjem

Število bolnikov s kroničnim ledvičnim obolenjem drastično narašča, pri teh bolnikih pa se oralne spremembe pojavijo kar v 90 odstotkih. Znaki in simptomi večinoma zajemajo spremembe na mehkem in trdem nebu in so lahko posledica samega obolenja ali pa zdravljenja ledvične bolezni, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.

13. 10. 2016

Prvi politični dokument o IPF

V evropskem parlamentu so nedavno podpisali posebno izjavo o idiopatski pljučni fibrozi (IPF). Gre za prvi evropski politični dokument na tem področju. IPF je kronična in progresivna pljučna bolezen s smrtnim izidom, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje. Mediana preživetja je ocenjena na dve do pet let.

13. 10. 2016

Pogosto prezrta nevropatska bolečina

Nevropatska bolečina po ocenah strokovnjakov prizadene štiri do šest odstotkov ljudi v Sloveniji, a je kljub temu pogosto prezrta. Gre za kronično bolečino, pri kateri je odziv na zdravljenje slab in za pomemben uspeh štejemo že, če jo zmanjšamo za 50 odstotkov.

12. 10. 2016

Varstvo inovativnosti je del občutljivega ravnotežja

Večina slovenskih družinskih zdravnikov pričakuje, da ima generično zdravilo enake indikacije kot originalno, in običajno je v resnici tako, ne pa vedno. Patentna zaščita za posamezno indikacijo se namreč lahko izteče pozneje kot zaščita za učinkovino.

12. 10. 2016
ERS 2016

Fizična aktivnost in bolezni dihal

Na letošnjem kongresu Evropskega respiratornega združenja (ERS) so bile med drugim poudarjene teme, kot je pomen fizične aktivnosti pljučnih bolnikov in ustrezne prehrane zanje, pa tudi onesnaževanja zraka in vpliv dejavnikov iz otroštva na razvoj pljučnih bolezni.

12. 10. 2016

Učinkovitost in varnost zdravil za bolnike z MS

Povzemamo analizo italijanskih nevroepidemiologov, ki so z analizo elektronske baze podatkov iz obdobja 1966–2014 ovrednotili relativno terapevtsko vrednost zdravil za obravnavo bolnikov z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze (RRMS).

12. 10. 2016
ECTRIMS 2016

Dogovorjene skupne evropske smernice za multiplo sklerozo

Strokovna javnost je dočakala prve skupne evropske smernice za obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo (MS), ki sta jih pripravila Evropsko združenje za zdravljenje in raziskave na področju multiple skleroze (ECTRIMS) in Evropska nevrološka akademija (EAN).

12. 10. 2016

Pnevmokoki posebej nevarni za imunsko oslabljene bolnike

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je med drugim priporočeno tudi bolnikom z okrnjeno imunostjo. Zanje je še posebej pomembno, ker je pri njih pojavnost ali resnost teh okužb lahko večja. To velja tako za bolnike s kronično ledvično odpovedjo kot tudi za bolnike na trajnem zdravljenju s hemodializo, pojasnjujeta dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., in Nadja Šinkovec, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

12. 10. 2016

Ledvice in staranje

Znano je, da se hitrost glomerulne filtracije (GF) po 40. letu zmanjšuje približno za en mililiter na minuto v letu dni, tako da lahko okvirno ocenimo pričakovani upad hitrosti GF s staranjem. Žal pa so enačbe iz več razlogov pri starosti nad 75 let nezanesljive in nam služijo zgolj kot opora pri oceni ledvične funkcije, piše prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., z UKC Maribor.

12. 10. 2016

Aktualni e-novičnik

Metabolna obravnava pri ponavljajočih se ledvičnih kamnih

28. 1. 2026

Od vizije k praksi

19. 12. 2025

Mejniki genskega zdravljenja

19. 12. 2025

Kritični pogled na nove ameriške prehranske smernice

28. 1. 2026

Moj moto je hvaležnost

19. 12. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2026 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.