Članki

Premalo napotitev na kontinuirano zdravljenje p­arkinsonove bolezni?

Za uvedbo kontinuiranega zdravljenja parkinsonove bolezni (PB) se danes odločamo prej kot pred nekaj leti, ugotavlja doc. dr. Maja Trošt, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, vendar je napotitev na to zdravljenje še vedno premalo.

Cepljenje je uspešna preventiva

Za Slovenijo je še vedno značilna nizka stopnja precepljenosti proti pnevmokoknim okužbam in KME, menita Marta Grgič Vitek in prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. Zato je treba pri nas še veliko narediti za ozaveščanje zdravstvenih delavcev in splošne javnosti.

KAJENJE – Licenca za ubijanje

Četrtina Slovencev je kadilcev. Večina si želi prenehati. Že kratek nasvet zdravstvenega delavca kadilcu je pomemben, saj se ob njem verjetnost, da bo nekdo opustil kajenje, poveča skoraj za dvakrat. Posebnih klinik, ki bi kadilcem pomagale, nimamo.

Otroški možgani v stresu ugašajo

Dr. Tina Bregant, dr. med., se kot nevropediatrinja in kot mama vseskozi zaveda, da smo ljudje ne le racionalna, ampak tudi čustvena in socialna bitja. Pri otrocih v stresu, kot je revščina, celo možganske povezave ugašajo, ugotavlja v intervjuju revije pHARMONIA.

Slaba zastopanost starejših in žensk v kliničnih študijah

V randomiziranih raziskavah učinkovitosti zdravljenja srčno-žilnih bolezni je med udeleženci kljub priporočilom v smernicah še vedno premalo žensk in starejših, opozarja prispevek v International Journal of Cardiology, pri katerem je sodeloval tudi prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Zobozdravnik lahko reši življenje

V Sloveniji na novo odkrijemo 250 rakov ustne votline in žrela na leto, kar 80 odstotkov v zobnih ambulantah. Maja bodo slovenski zobozdravniki ponovno omogočili brezplačen preventivni pregled ustne votline, da bi odkrili zgodnje maligne spremembe.

Preprečevanje akutnih okužb dihal z dodatki vitamina D?

Pomen diastoličnega in sistoličnega krvnega tlaka pri različnih rasah

Bolezni srca in ožilja, možganska kap ter kronična ledvična bolezen niso več nobena redkost tudi pri osebah, mlajših od 50 let. Pri tej populaciji je hipertenzije čedalje več, zato je dobro poznati tveganja, ki so za belce večja predvsem takrat, ko je zvišan diastolični krvni tlak. V reviji JAMA so pred kratkim objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da je pri mlajših odraslih pripadnikih črne rase morda pomembnejši sistolični tlak.

Nova spoznanja o posebnostih možganske morfologije pri ADHD

O drugačnosti nekaterih možganskih struktur pri ADHD (hiperkinetični motnji) poročajo različne raziskave že vsaj 20 let, vendar so bili vzorci preiskovancev praviloma zelo majhni. Znanstveniki so se zato organizirali v mednarodnem merilu in pripravili zanimivo megaanalizo, v kateri so zajeti podatki skupno 3.242 oseb. Izkazalo se je, da je sprememb na možganih več, kot so kazali dosedanji podatki, in da zdravljenje na te spremembe najverjetneje nima velikega vpliva, pojasnjujejo v članku, objavljenem v reviji The Lancet.

Strog nadzor hiperglikemije pri kritično bolnih otrocih

Pred več kot desetimi leti so se pojavili podatki, da je intenzivno zdravljenje hiperglikemije pri kritično bolnih v intenzivnih enotah kirurških strok povezano z manjšo umrljivostjo. Pozneje pa so bile objavljene tudi študije z drugačnimi ugotovitvami, ki so dajale prednost bolj permisivni obravnavi. Letos so v reviji NEJM objavili izsledke predčasno končane raziskave na otrocih – ta kaže, da kritično bolnim otrokom zelo intenziven ali strog nadzor hiperglikemije ne koristi.

Razsejani rak dojk – zdravljenje ni vse, kar bolnica potrebuje

Z zdravili povzročena gingivalna hiperplazija

Zobozdravniki se v zadnjem obdobju srečujemo z vse večjim številom bolnikov, ki trpijo zaradi gingivalne hiperplazije kot posledico jemanja določenih zdravil. Pri večini zdravil, ki bodo omenjena v prispevku, so ti stranski učinki sicer opisani, pa se vendarle prav vsi vključeni v zdravljenje bolnikov premalo zavedamo resnosti te težave, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.

Breme srčnega popuščanja

Srčno popuščanje je najpogostejši vzrok za hospitalizacijo v večini evropskih in drugih zahodnih držav, zato zadnje čase veliko slišimo o bremenu te bolezni za bolnike in zdravstveni sistem. O izzivih zdravljenja, preprečevanja zgodnjih rehospitalizacij in priložnostih za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov smo se na 10. srečanju članov Srčnega kluba pogovarjali s prof. dr. Christophom Maackom, dr. med., kardiologom s homburške univerzitetne klinike.

Novi igralci v srčnem (ne)popuščanju

V zdravljenju srčnega popuščanja smo po dveh desetletjih morda prišli do nove prelomnice, ki lahko pomembno izboljša življenje bolnikov. Na letošnji Uporabni kardiologiji smo izvedeli za dobre izkušnje, ki jih imamo z za zdaj edinim zdravilom iz skupine ARNI v Sloveniji.

Spet je čas za nove smernice ADA

Ameriško diabetološko združenje (ADA) je edina svetovna diabetološka organizacija, ki vsako leto, in to že 1. januarja, izda osvežene smernice za obravnavo sladkorne bolezni. Kaj je novega letos?

Pri sladkorni bolezni ne zanemarimo vprašanja spolnosti

»Sladkorna bolezen se vplete v vse vidike življenja, tudi v spolnost, čeprav se tej temi neupravičeno pogosto izognemo,« pravi dr. Karin Kanc, dr. med. Letošnji DiaMind aprila bo zato posvečen ravno tej temi.

Koristnost zaviralcev PCSK9

Dodatno zniževanje ravni LDL-holesterola z evolokumabom pomembno zmanjša tveganje za srčno-žilne dogodke pri bolnikih z jasno klinično sliko aterosklerotične srčno-žilne bolezni. To je po prvih informacijah pokazala študija FOURIER, katere natančnejši rezultati bodo objavljeni na letošnjem kongresu ACC.

Vitamin D – neznani znanec

Vitamin D danes povezujejo s patogenezo številnih bolezni, od motenj, povezanih s homeostazo kalcija in fosforja, do avtoimunskih bolezni in raka. Vseh posledic pomanjkljive oskrbe z vitaminom D še ne poznamo.

Kaj je posledica in kaj komorbidnost pri KOPB

Za stabilne bolnike s KOPB je kot nujen ukrep po smernicah priporočeno prenehanje kajenja, za bolnike v skupinah B, C in D pa tudi rehabilitacija. Vendar to v praksi redko vidimo. Vse prepogosto bolnike začnemo zdraviti farmakološko, kar je seveda prav, dejavnik fizične aktivnosti teh bolnikov pa ostane neupravičeno zanemarjen, pravi Jurij Šorli, dr. med., strokovni vodja Bolnišnice Topolšica.

KOPB ni samo ena bolezen

Osvežene smernice GOLD prinašajo pomembno novost: zdravljenje KOPB je poslej bolj odvisno od fenotipa bolezni. O tem, kakšni so ti fenotipi, smo se pogovarjali z doc. dr. Sabino Škrgat, dr. med., s Klinike Golnik.

Triažni vprašalnik o motnjah dihanja med spanjem

V Sloveniji in Evropi je trend naraščanja napotitev na diagnostiko motenj dihanja v spanju, zato so čakalne dobe predolge. Zaradi lažje triaže so na Kliniki Golnik sestavili vprašalnik, ki ga bolnik izpolni skupaj z napotnim zdravnikom in bo služil kot priloga napotnici.

Nova spoznanja za zdravljenje diseminiranega plazmocitoma

Ena pomembnejših novic z zadnjega letnega srečanja ameriškega hematološkega združenja ASH je, da dodatna konsolidacija s tandemsko presaditvijo ali kemoterapijo pri bolnikih, ki prejmejo vzdrževalno zdravljenje z lenalidomidom, ne izboljša preživetja brez napredovanja bolezni (PFS). Na kratko povzemamo nekaj zanimivejših novic z že 58. dogodka, ki je bil tokrat v San Diegu.

Cunami biosimilarjev

Prvo podobno biološko zdravilo – biosimilar – iz skupine monoklonskih protiteles, ki ga je za trženje odobrila EMA, je bil zaviralec TNF-alfa infliksimab. Kasneje je na evropski trg prišlo še precejšnje število biosimilarjev, ki dopolnjujejo terapevtske možnosti tudi zunaj področja kroničnih vnetnih bolezni. Dinamika razvoja biosimilarjev nekako sledi vzorcu razvoja originalnih protivnetnih bioloških zdravil, vse bolj pa so pod drobnogledom terapevtska monoklonska protitelesa za onkološko zdravljenje.

»Nihče ne razmišlja korak naprej«

Sama menjava originalnega zdravila infliksimab za podobno biološko zdravilo danes s stališča stroke ni več problematična, pravi izr. prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Skrbi pa ga naslednji korak, ko se bodo cene zdravil še spreminjale.

Biološka zdravila in preklopi v onkologiji

»Na onkološkem področju se bomo tudi kmalu srečali s podobnimi biološkimi zdravili ali biosimilarji. Ta zdravila so pomembna zaradi ugodnega finančnega vpliva, zaradi katerega se širi dostopnost tovrstnih zdravil, vendar smo ta trenutek tudi zdravniki pred določenimi dilemami, za katere enostavno še nimamo podatkov,« pravi izr. prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., predstojnica internistične onkologije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Preklopi iz nemedicinskih razlogov tudi v Sloveniji

V UKC Ljubljana od začetka leta poteka zamenjava originalnega biološkega zdravila infliksimab z njegovim podobnim biološkim zdravilom. Razlog za preklop bolnikov je ekonomske narave.