Telesna vadba in rak prostate
Pogosto pozabljamo, da lahko z aktivno udeležbo pri zdravljenju, na primer redno telesno dejavnostjo in vadbo, pomembno pripomoremo k podaljšanju in izboljšanju življenja bolnikov z metastatskim proti kastraciji odpornim rakom prostate, piše mag. Tomaž Milanez, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Stereotaktično obsevanje tudi pri pljučnem raku
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani uvedli novo tehniko obsevanja pljučnih tumorjev, imenovano stereotaktično obsevanje (v tujini se uporabljajo kratice SBRT – stereotactic body radiotherapy oziroma SABR – stereotactic ablative body radiotherapy), pišeta asist. dr. Martina Vrankar, dr. med. in asist. dr. Karmen Stanič, dr. med.
Multipla skleroza pri nosečnicah
Multipla skleroza razmeroma pogosto prizadene prav ženske v rodnem obdobju. Še pred nekaj desetletji so zdravniki bolnicam nosečnost praviloma odsvetovali, danes pa je stališče stroke drugačno in se številne bolnice odločajo za zanositev, nam je pojasnila asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.
SGLT2 za zaščito ledvic?
Ob ugotovitvah, da zdravljenje sladkornih bolnikov z zaviralcem natrijevega glukoznega kotransporterja (SGLT2) empagliflozinom ugodno vpliva na delovanje njihovih ledvic, so se med drugim začele razprave o tem, ali lahko tako ledvice ščitimo tudi dolgotrajno.
Stabilna angina pektoris: revaskularizacija ali zdravila?
Pri katerih bolnikih s stabilno angino pektoris je smiselno z invazivnimi posegi ponovno vzpostaviti zadosten krvni pretok skozi koronarne arterije, katere bolnike pa je bolj smotrno zdraviti samo z zdravili, se je vprašal doc. dr. Miha Čerček, dr. med., z Interne klinike v UKC Ljubljana.
Mikrovaskularna angina pektoris: slaba novica ob normalnem izvidu koronarografije
Pri bolnikih z značilnimi simptomi angine pektoris in normalnim izvidom koronarografije, je treba pomisliti na mikrovaskularno angino pektoris, pri kateri je najprej prizadeto samo delovanje drobnih arterij in arteriol, pojasnjuje asist. Marko Gričar, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike v UKC Ljubljana.
Posledice neprepoznane sladkorne bolezni pri bolnikih z infarktom
Navajeni smo razmišljati, da so bolniki s sladkorno boleznijo izpostavljeni povečanemu tveganju za akutni miokardni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Veliko manj pogosto pa razmišljamo o drugem dejstvu, namreč da imajo bolniki z akutnim koronarnim sindromom večje tveganje za sladkorno bolezen.
Paradoks telesne aktivnosti
Prof. dr. Mateja Podbregarja, dr. med., s Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana smo vprašali, ali lahko ugotovitev o tem, da pri dolgotrajnih in zelo intenzivnih telesnih obremenitvah prihaja do remodelacije miokarda, že uporabimo v klinični praksi.
Kako prepoznati, preprečiti in zdraviti periferno diabetično nevropatijo?
Diabetična nevropatija sodi med najpogostejše pozne zaplete sladkorne bolezni. Ocenjujejo, da je njena prevalenca med 25 in 35 odstotki. Zagotovo lahko rečemo, da ima polovica starejših bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pomembno izgubo občutljivosti. Diagnoze pa ne moremo postaviti brez natančnega kliničnega pregleda spodnjih okončin.
Praktični napotki pri zdravljenju nevropatske bolečine
Zdravljenje nevropatske bolečine je zahtevno in pogosto manj uspešno od zdravljenja nociceptivne bolečine, zato je bolnik pogosto zadovoljen že z zgolj 30- ali 50-odstotnim izboljšanjem. V različnih priporočilih za zdravljenje nevropatske bolečine paracetamol in nesteroidni antirevmatiki ne zasedajo vidnejšega mesta, pa tudi opiati morda niso zdravilo prvega izbora.
Biološka zdravila in cepljenje
Pri prejemnikih bioloških zdravil, so priporočila glede cepljenja podobna kot za vse imunsko oslabljene bolnike. Nataša Smrekar, dr. med.,s KO za gastroenterologijo v UKC Ljubljana, svetuje, da družinski zdravniki bolnike spodbujajo k cepljenju in jih ozavestijo, da so neživa cepiva varna.
Zdravljenje HCV ne bo nujno samo v rokah specialistov
V zadnjih letih je zdravljenje hepatitisa C izjemno napredovalo. Zaradi skrajšanja časa zdravljenja, poenostavitve režimov in manj neželenih učinkov smo na EASL 2016 veliko slišali o ideji, da zdravljenje HCV v prihodnosti ne bi bilo nujno v domeni specialistov.
Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo
Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.
Sezone respiratornih okužb še ni konec
Letošnja sezona okužb dihal traja nenavadno dolgo, ugotavlja prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med. Spomladi se običajno sezona že končuje, a letos so respiratorni sincicijski virusi še kar dejavni. Na to moramo biti pozorni še posebno pri najmlajših otrocih in pri starejših.
Pri bioloških zdravilih so prvi izziv okužbe
Na letošnjem srečanju IMID, ki je v organizaciji Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije potekalo v Mariboru – se je izkazalo, da so okužbe še vedno prvi izziv, s katerimi se v svojih ambulantah, ko gre za bolnike na bioloških zdravilih, srečujejo splošni zdravniki.
ADHERENCA – člen do uspešnega zdravljenja
Ko bolnik bolezen zanika, zdravljenja ne bo sprejel. In če ne razume bolezni, verjetno ne bo razumel niti tega, zakaj bi jemal zdravila. Še celo takrat, ko bolnik ve, da je bolan in kaj to pomeni, ni vedno samoumevno, da bo sledil zdravnikovim navodilom.
Tehnologija zaznavanja svetlobe uporabna za oceno bolečine pri novorojenčkih
Še pred nekaj desetletji so mislili, da novorojenčki zaradi nerazvitosti živčnega sistema ne čutijo bolečine. Slovenski raziskovalci smo poskusili ugotoviti, ali si lahko v klinični praksi pri oceni zaznavanja bolečine pri novorojenčkih pomagamo s tehnologijo zaznavanja svetlobe valovnih dolžin blizu infrardečega spektra.
Peroralna uporaba fluorokinolonov in resne motnje srčnega ritma
Antibiotiki iz skupine fluorokinolonov so v široki rabi, na primer za zdravljenje febrilnih okužb sečil in okužb spodnjih dihal. Bolniki jih na splošno dobro prenašajo, a med možnimi resnimi neželenimi učinki teh zdravil navajajo podaljšanje intervala QT. Zaradi redkosti pojava povezava ni jasna, pri praktični presoji o varnosti fluorokinolonov pa lahko pomaga raziskava, nedavno objavljena v reviji BMJ.
Protiretrovirusna profilaksa HIV: priložnost v primarnem zdravstvu
Ukrepi za varnejšo spolnost (zlasti kondomi) so se po izbruhu epidemije aidsa izkazali kot uspešna zaščita. Toda na svetu je vsako leto še vedno okoli dva milijona novih okužb, zato obstaja potreba po novih možnostih za njihovo preprečevanje. Med ukrepi se uveljavlja protiretrovirusna predekspozicijska profilaksa, razmišljajo v reviji JAMA.
Preizkušanje kombinacij za zdravljenje plazmocitomov
V reviji Lancet Oncology so konec prejšnjega leta objavili raziskavo, v kateri so pri bolnikih z neodzivno obliko ali recidivom diseminiranega plazmocitoma primerjali kombinacijo karfilzomiba in deksametazona s kombinacijo bortezomiba in deksametazona. Prva kombinacija se je izkazala za statistično značilno boljšo, kar zadeva preživetje brez napredovanja bolezni. Raziskava še poteka, vendar ne vključujejo več novih preiskovancev.
Aktualna revija
