Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Skriti vzrok utrujenosti
Mag. Lili Steblovnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva s KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je na 28. Schrottovih dnevih spregovorila o močnih menstrualnih krvavitvah kot skritem vzroku utrujenosti pri ženskah v rodni dobi, sploh v kombinaciji s pomanjkljivim vnosom železa.
Hormonska kontracepcija ter tveganje za možgansko kap in srčni infarkt
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije danes hormonsko kontracepcijo uporablja približno 248 milijonov žensk po svetu. Vse trenutno dostopne terapije so podobno učinkovite pri preprečevanju neželene nosečnosti, pri kliničnem odločanju pa glavni dejavnik ostaja varnost.
Novi terapevtski pristopi pri zdravljenju GVHD
V Firencah je spomladi potekal 51. letni kongres Evropskega združenja za presaditev kostnega mozga (EBMT), ki je znova združil strokovnjake za presaditve krvotvornih matičnih celic in celične terapije. Ena izmed osrednjih tem so bili poleg CAR-T celične terapije tudi novi terapevtski pristopi pri zdravljenju reakcije presadka proti gostitelju (GVHD), zlasti pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.
Izzivi pri obravnavi MASLD
Oddelek za gastroenterologijo v UKC Maribor že skoraj celo desetletje s strokovnimi srečanji na mednarodni dan jeter, to je 16. aprila, opozarja na problematiko jetrnih bolezni. Namen tokratnega srečanja v organizaciji omenjenega oddelka in Klinike za interno medicino je bila predstavitev aktualnih izzivov in smernic pri obravnavi metabolični motnji pridružene steatoze jeter (MASLD) ter redkih jetrnih bolezni, s poudarkom na multidisciplinarnem pristopu pri diagnostiki in zdravljenju teh bolnikov.
Zdravljenje debelosti pri nas
Debelost je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obvladovanje in zdravljenje, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšne cilje zasledovati in kako do njih z možnostmi, ki so na voljo pri nas?
Zdravljenje zaprtja pri bolnikih na opioidni terapiji
Opioidno inducirano zaprtje (OIZ, opioid-induced constipation) je ena najpogostejših in najtrdovratnejših gastrointestinalnih motenj pri bolnikih, ki prejemajo dolgotrajno opioidno analgezijo. Pogosto znižuje kakovost življenja, vpliva na adherenco pri zdravljenju z opioidi ter vodi v povečano zdravstveno obravnavo.
Terapija je stvar dogovora
Terapevtsko rezistentna depresija, če je slabo zdravljena, lahko skrajša življenje za nekaj let. Sodobni pristopi tudi bolnikom s težjim potekom omogočajo boljše okrevanje, ob diagnozi pa je treba biti pozoren na psevdorezistenco, je previdna doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., spec. psih. z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana, poudarja, da več oseb v obdobju napredovale kronične ledvične bolezni (KLB) umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih zapletov, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti? Kako prilagajamo zdravljenje KLB pri nekaterih sočasnih boleznih?
Sodobni pristopi za oceno aktivnosti MS
Na kongresu Ameriškega združenja za nevrologijo je prof. dr. Tjalf Ziemssen, dr. med., spec. nevrologije iz Dresdna, predstavil klinično uporabnost določanja serumskih vrednosti lahkih verig nevrofilamentov pri bolnikih z multiplo sklerozo (MS). Slovenskim kolegom je dosedanja spoznanja v pilotni raziskavi NeofiLos prenesel nekaj dni kasneje, na 7. srečanju z MS v Mariboru.
Kaj ne deluje in kaj obeta?
Katere sprva obetavne terapije pri zdravljenju Parkinsonove bolezni so razočarale in pomen katerih raste? Izr. prof. dr. Maja Kojović, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predsednica Združenja nevrologov Slovenije, povzema dosedanje dokaze.
Intenzivno zdravljenje arterijske hipertenzije pri sladkornih bolnikih
Intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri ogroženih bolnikih s sladkorno boleznijo (SB) in arterijsko hipertenzijo (AH) učinkoviteje preprečuje srčno-žilne dogodke kot manj intenzivno zdravljenje, je pokazala raziskava, objavljena v reviji NEJM.
Novi algoritmi zdravljenja migrene
Novejša specifična zdravila za zdravljenje migrene, kot so gepanti in monoklonska protitelesa proti peptidu, povezanim z genom za kalcitonin, imajo pomembne klinične prednosti pred starejšimi zdravili. Ta zdravila bi lahko uporabili že kot zdravila prve izbire, če je to klinično utemeljeno, poudarja prim. prof. dr. Bojana Žvan, višja svetnica, dr. med., spec. nevrologije.
O novih mejnikih v onkologiji
Letni kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) ostaja osrednji svetovni oder za predstavitev prebojev v zdravljenju rakavih bolezni. Letošnji dogodek je znova ponudil bogat nabor raziskav, ki že preoblikujejo terapevtske standarde in premikajo meje personalizirane onkologije. Izstopajo podatki o vlogi biooznačevalcev pri izbiri zdravljenja, širjenju tarčnih pristopov in imunoterapije ter preskušanju kombinacij zdravljenj.
Širjenje debelosti med svetovnim prebivalstvom
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili trenutno stanje in napovedali prihodnje trende razširjenosti prekomerne telesne teže in debelosti v raznih delih sveta. Ti podatki so lahko koristna podlaga učinkoviti javnozdravstveni strategiji za obvladovanje epidemije debelosti.
Andeksanet alfa pred nevrokirurškimi posegi
Andeksanet alfa je specifični antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce faktorja Xa, vendar je indiciran zgolj za uporabo pri bolnikih na rivaroksabanu in apiksabanu. Podatkov o uporabi andeksaneta alfa za obrat antikoagulacijske aktivnosti edoksabana je za zdaj še premalo, zato ga smernice trenutno pri teh bolnikih še ne svetujejo.
Presejanje KLB v timu ADM
Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je ena od avtoric protokola za presejanje kronične ledvične bolezni (KLB) v timu ambulante družinske medicine (ADM), ki je nastal v sodelovanju s specialisti nefrologije. Kakšen je proces presejanja?
Od prvega simptoma do invalidnosti v 10 letih
Diagnostika Friedreichove ataksije je zahtevna zaradi zelo raznolike klinične slike. Prepoznavo dodatno otežujejo podobnosti z drugimi nevrološkimi motnjami in primeri poznega začetka bolezni. Izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, osvetljuje pot od suma do potrditve bolezni z genetskim testiranjem in uvedbe zdravljenja.
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
MASLD: presnovna bolezen jeter, ki zahteva našo pozornost
Metabolični motnji pridružena steatotična jetrna bolezen (metabolic dysfunction-associated steatotic liver disease, MASLD) je najpogostejša oblika kronične jetrne okvare, ki je tesno povezana z elementi metaboličnega sindroma. Na dogodku Dan jeter v organizaciji Oddelka za gastroenterologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju.
Skrita bremena AD
Le manjši delež bolnikov z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom (AD) prejema sistemsko zdravljenje in kar tretjina ni zadovoljna z uspešnostjo zdravljenja, poudarja doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Zato se kaže potreba po višjih ciljih zdravljenja za optimalno oskrbo bolnikov.
Čitljivost mikrobiomskega podpisa
Metode za opredelitev mikrobov v črevesnem mikrobiomu kot potencialnih biooznačevalcev zdravja ali bolezni so v zadnjem desetletju pomembno napredovale. Sočasno narašča število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost modifikacije mikrobioma v terapevtske namene in za spremljanje učinkov zdravljenja. V prispevku predstavljamo dosedanje ugotovitve s poudarkom na delu domačih raziskovalcev.
Prelomna točka obravnave
Po oceni Katarine Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje, pomeni prepoznava napredovale Parkinsonove bolezni prelomnico v njeni obravnavi. Kaj so glavni izzivi potrditve napredovanja bolezni in kakšna je vloga nevrologa pri pravočasnem informiranju ter napotitvi bolnikov v terciarni center, kjer jim lahko uvedejo ustrezno obliko kontinuiranega zdravljenja?
S profilaktičnim zdravljenjem je vse drugače
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložil prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je bila med večjimi dejavniki okužb in umrljivosti po PKMC nekdaj reaktivacija virusa CMV s pojavom CMV bolezni. Danes ni več tako po zaslugi učinkovitejšega spremljanja in zdravljenja okužbe.
FMS pri preprečevanju mišične atrofije v enoti intenzivne terapije
Kako funkcionalna magnetna nevromišična stimulacija (FMS) vpliva na ohranjanje mišične mase pri kritično bolnih? Slovenski raziskovalci so na tem področju prišli do pomembnega odkritja in svoje ugotovitve objavili v reviji Medicina.
Aktualna revija
