Metaanaliza: trojna terapija in učinkovitost zaviralcev PARP
Oglejte si strnjen povzetek rezultatov dveh odmevnih metaanaliz, predstavljenih na kongresu ASCO GU. Kakšne uspehe dosega trojna terapija v primerjavi z dvojno pri mHORP in kaj sporočajo primerjalni rezultati glede učinkovitost zaviralcev PARP pri mKORP?
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
Je rak že kronična bolezen?
Ali danes o raku že lahko govorimo kot o kronični bolezni? Kaj vpliva na daljša preživetja bolnikov? Odgovore je na 25. Schrottovih dnevih strukturirano nanizala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana
Vpliv vitamina D na rak dojk
Rezultati velike prospektivne raziskave Pathways so pokazali, da je zadostna raven vitamina D v krvi ob postavitvi diagnoze raka dojk verjetno povezana z boljšim izidom zdravljenja. Ob rastočem zanimanju za to temo je specialistka interne medicine in endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., predstavila do zdaj znana dejstva, možnosti in omejitve.
Sočasni presežek kilogramov in pomanjkanje funkcionalne mase
Kako poteka prehranska podpora onkoloških bolnikov v edini ambulanti za klinično prehrano na sekundarnem nivoju? Njena vodja, Renata Hribar, dr. med., in klinična dietetičarka dr. Irena Hren iz SB Novo mesto sta predstavili primer dobre prakse, ki dviga nivo znanja o klinični prehrani med strokovno javnostjo v jugovzhodni regiji.
Kdaj je čas za napotitev v paliativno oskrbo?
V Sloveniji je po podatkih aktualne raziskave, opravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana, srednji čas od napotitve bolnikov z rakom dojk v paliativno oskrbo do njihove smrti 18 dni. Kaj naj bo podlaga zgodnejših napotitev oziroma kdaj je pravi čas za napotitev v paliativno oskrbo, so razpravljali na novembrskih Dnevih internistične onkologije.
Izboljšanje odziva PSA, rPFS, MFS in OS
Dodatna analiza kliničnih raziskav TITAN in SPARTAN, v kateri so bolnike stratificirali po starosti, je pokazala dobrobit zdravljenja z apalutamidom v kombinaciji z ADT pri bolnikih z razsejanim za kastracijo občutljivim rakom prostate in pri bolnikih z nerazsejanim proti kastraciji odpornim rakom prostate.
Kako komunicirati o osebah s pljučnim rakom?
Mednarodno združenje za preučevanje pljučnega raka (IASLC) je izdalo osnovna priporočila, ki spodbujajo spoštljivo komunikacijo o osebah s pljučnim rakom. Na prvo mesto postavljajo bolnika in premoščanje stigme, ki jo doživljajo zaradi kajenja.
Kakšno je poznavanje imunoterapije in prognoze raka?
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Revolucija v zdravljenju raka pljuč
Terapija z zaviralci imunskih nadzornih točk je pred desetimi leti spremenila pogled na to, kako lahko obvladujemo raka, in danes še vedno pomeni revolucijo v zdravljenju te bolezni. Kdaj in kako se imunoterapija uporablja pri zdravljenju raka pljuč in kakšne so izkušnje pri zdravljenju na Kliniki Golnik, je razložila pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Kje so bolniki?
Po ocenah Registra raka RS je v času epidemije diagnostika raka pljuč močno upadla, opozarja internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri bolniki do diagnoze sploh niso prišli ali pa so prišli do nje kasneje, v slabši splošni telesni zmogljivosti in zato s slabšim pričakovanim izidom zdravljenja.
Vloga družinskega zdravnika po diagnozi raka
»Ne boš ostal/-a sam/-a.« To je eno najpomembnejših sporočil, ki jih mora specialist družinske medicine posredovati bolnikom z rakom, je prepričana spec. družinske in urgentne medicine asist. dr. Vesna Homar, dr. med., iz ZD Vrhnika. Družinski zdravniki lahko uspešno obvladujejo stiske onkoloških bolnikov, ker so z njimi zaupen odnos vzpostavili že pred diagnozo.
Raziskave, ki spreminjajo klinično prakso
Do leta 2040 naj bi število novoodkritih primerov raka na svetu preseglo 30 milijonov na leto. Zato še nikoli ni bilo tako pomembno, da v onkologiji ohranimo raziskovalni utrip in se še tesneje povežemo. Ta misel je vodila septembrski kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo. Povzeli smo njegove najvidnejše raziskave s področij raka dojk, raka pljuč, raka prostate in malignega melanoma.
Krog podhranjenosti ogroža zdravje in zdravljenje
Prehranska podpora pri bolnikih z rakavo boleznijo pozitivno vpliva na zdravljenje in zdravje bolnika. Presnovne spremembe se pojavijo že veliko prej, preden so fenotipsko vidne, zato je pomembno, da se prehransko ogroženost pravočasno prepozna in ustrezno obravnava, pravi specialistka klinične dietetike Denis Mlakar Mastnak iz Onkološkega Inštituta Ljubljana.
Aktualna revija
