Zdravljenje napreduje, kaj pa diagnostika?
Kako lahko združenje bolnikov podpre delo družinskega zdravnika pri informiranju bolnikov z rakom prebavil ali sumom nanj? Kakšne so posledice diagnostičnih zastojev in samoplačniških preiskav? Zakaj moramo redefinirati pogled na rake prebavil pri mlajših odraslih? Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, ob skrb zbujajočih epidemioloških trendih in sistemskih ovirah poziva k še tesnejšemu povezovanju.
Rehabilitacija takoj po diagnozi
Kako primarna in sekundarna raven sodelujeta s terciarno pri celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kam nas usmerja klinična pot za celostno rehabilitacijo teh bolnikov? Odgovarja izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavlja tudi dokaze, da je strukturirana telesna vadba oblika onkološkega zdravljenja.
Izzivi in priložnosti za boljše izide zdravljenja raka želodca
Po podatkih Registra raka je bilo leta 2021 petletno preživetje bolnikov z rakom želodca približno 30-odstotno. Več kot 80 odstotkov bolnikov je ob diagnozi že imelo lokalno napredovalo ali razsejano bolezen, pri več kot 60 odstotkih bolnikov se po resekciji bolezen v dveh letih ponovi. Kateri pristopi napovedujejo boljše izide?
Tveganje določa biologija, ne velikost tumorja
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Kongres ERS 2025: razprava o e-cigaretah in opuščanju kajenja
V Amsterdamu je konec septembra potekal kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS), na katerem so predstavili tudi nova odkritja o vplivu kajenja in uporabe tobačnih izdelkov na zdravje ter o novi možnosti diagnosticiranja majhnih tumorjev na težko dostopnih mestih. Zbrali smo nekaj zanimivih objav.
O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja
V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Sledenje bolnikov s pljučnim rakom
Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka
Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Klinična prehrana v paliativni oskrbi
Koristi prehranske podpore pri bolnikih z napredovalim rakom je treba skrbno pretehtati, poudarja prim. dr. Maja Šeruga, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor. Kako ocenimo prehranske pomanjkljivosti? Katere vidike je treba upoštevati pri odločitvi o medicinski prehranski terapiji? Kdaj je treba prehransko terapijo prekiniti?
Uvealni melanom
Uvealni melanom je redek rak, ki prizadene od 5 do 10 ljudi na milijon na leto. Hkrati je najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih. K uvealnemu melanomu prištevamo melanom žilnice, ciliarnika in šarenice. Delež uvealnega melanmoma med vsemi melanomi je 5 %. Pojavnost te bolezni v svetu narašča s starostjo in je pogostejša pri moških. Kateri so pomembni dejavniki tveganja, simptomi in klinični znaki? Kako postavimo diagnozo in kako poteka lokalno in sistemsko zdravljenje razširjene bolezni? Zakaj je pomembno sledenje bolnikov po lokalnem zdravljenju?
Pregled zdravil za zdravljenje zgodnjega raka dojk
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili seznam zdravil za zdravljenje zgodnjega raka dojk glede na mehanizem delovanja, pot uporabe, indikacije ter pomembne neželene učinke.
Kaheksija med hospitaliziranimi bolniki s kroničnimi boleznimi
V reviji The Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle (faktor vpliva za leto 2024: 9,1) so objavili podatke o pogostosti kaheksije pri hospitaliziranih bolnikih s kroničnimi boleznimi v Sloveniji ter njen vpliv na prognozo.
Uvealni melanom: od diagnoze do zdravljenja
Uvealni melanom je redek rak, za katerim pri nas zboli približno 20 ljudi na leto. Tako kot pri drugih oblikah raka je tudi pri tem izjemno pomembno, da je odkrit zgodaj in da je zdravljenje multidisciplinarno ter da poteka v ustanovah, ki omogočajo celosten pristop. O diagnosticiranju in zdravljenju bolnikov sta spregovorili dr. Alenka Lavrič Groznik, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani, in izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Urotelijski karcinom: prognoza se izboljšuje
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO) so predstavili dokaze, ki napovedujejo izboljšanje izidov bolnikov z najpogostejšo obliko karcinoma mehurja. O vstopu imunoterapije ter konjugatov protitelesa in zdravila na to področje je spregovoril Dušan Mangaroski, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Zdravljenje KLL vse bolj individualno prilagojeno
Nejc Pulko, dr. med., specializant hematologije na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor, je predstavil klinično pomembne novosti v zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), prikazane na nedavnem kongresu Evropskega združenja za hematologijo (EHA). To so novi podatki raziskav CAPTIVATE, FLAIR, SEQUOIA, AMPLIFY in GAIA/CLL13.
Bolnikova vs. zdravnikova ocena simptomov
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed na Onkološkem inštitutu Ljubljana razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Ti so sicer aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Nove meje za kirurško preventivo raka dojk
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah mutacij genov BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih mutacij, pa doslej niso bili jasno opredeljeni.
Pregled zdravil za zdravljenje razsejanega raka dojk
Katera zdravila imajo indikacijo za zdravljenje razsejanega raka dojk? Katera zdravila so dostopna v Sloveniji? Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili preglednico sodobne terapije.
Novi terapevtski pristopi pri zdravljenju GVHD
V Firencah je spomladi potekal 51. letni kongres Evropskega združenja za presaditev kostnega mozga (EBMT), ki je znova združil strokovnjake za presaditve krvotvornih matičnih celic in celične terapije. Ena izmed osrednjih tem so bili poleg CAR-T celične terapije tudi novi terapevtski pristopi pri zdravljenju reakcije presadka proti gostitelju (GVHD), zlasti pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.
O novih mejnikih v onkologiji
Letni kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) ostaja osrednji svetovni oder za predstavitev prebojev v zdravljenju rakavih bolezni. Letošnji dogodek je znova ponudil bogat nabor raziskav, ki že preoblikujejo terapevtske standarde in premikajo meje personalizirane onkologije. Izstopajo podatki o vlogi biooznačevalcev pri izbiri zdravljenja, širjenju tarčnih pristopov in imunoterapije ter preskušanju kombinacij zdravljenj.
Aktualna revija
