O biopsihosocialnih dejavnikih in diagnostičnem modelu
Na EHC sta prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., ter prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, predstavila zanimiv prispevek k razumevanju migrene in glavobolnih motenj s poudarkom na biopsihosocialnih dejavnikih. Vmesni rezultati diagnostične raziskave TARA, v kateri so sodelovali Jožef Magdič, dr. med., Timotej Petrijan, dr. med., in Nuša Breznik, dr. med., kažejo potencial multimodalnega spremljanja za napovedovanje migrenskih napadov.
Novi dokazi o učinkovitosti in varnosti terapij proti CGRP
Na EHC so bile predstavljene številne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost in varnost terapij z monoklonskimi protitelesi proti CGRP ter gepantov pri zdravljenju migrene. Dolgoročni podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo pomembno zmanjšanje števila mesečnih migrenskih dni ob dobrem prenašanju, medtem ko vse več dokazov potrjuje tudi vlogo gepantov pri profilaktičnem in akutnem zdravljenju ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Ključni poudarki kongresa EHC 2025
Nedavni Evropski kongres o glavobolu (EHC) je postregel z nekaterimi zanimivimi poudarki. O mestu gepantov v akutnem zdravljenju migrene, standardizaciji nevromodulacije, kombinacijah zdravljenja in migreni kot prioriteti zdravstvenih sistemov je spregovorila Nuša Breznik, dr. med., spec. nevrologije s Klinike za nevrologijo UKC Maribor.
ECTRIMS 2025 o varnosti visoko učinkovitih zdravil
Nove raziskave osvetljujejo vse uspešnejši personalizirani pristop k zdravljenju multiple skleroze (MS), s poudarkom na monoklonskih protitelesih anti-CD20 in dolgoročnem spremljanju tako njihove učinkovitosti kot tudi varnosti. Povzeli smo vsebine kongresa Evropskega odbora za zdravljenje in raziskave MS (ECTRIMS), posvečene dokazom iz realnega kliničnega okolja.
Izzivi v zdravljenju zapor srednjih možganskih arterij
Zapore srednjih možganskih arterij (ZSMA) so razlog za približno tretjino vseh akutnih ishemičnih možganskih kapi in običajno povzročajo manj izrazito nevrološko prizadetost kot zapore velikih možganskih arterij. Kljub optimalnemu zdravljenju, vključno z intravensko trombolizo, pa kar tretjina bolnikov z ZSMA po treh mesecih ne doseže funkcionalne neodvisnosti, približno 9 % jih umre.
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pot bolnika z migreno: pogled zdravnika družinske medicine na preventivno zdravljenje
Migrena je ena najpogostejših onesposabljajočih nevroloških bolezni, ki funkcionalno in emocionalno prizadene 12 % odrasle populacije prav v posameznikovem delovnem in reproduktivnem obdobju. Zdravnik družinske medicine (ZDM) je prvi zdravnik, s katerim se sreča bolnik z migreno, ta mu predpiše tudi ustrezno zdravilo za zdravljenje akutnih napadov ali terapijo za preprečevanje migrene. Kako pristopiti k preventivnemu zdravljenju, razlaga Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Ljubljana.
Dolgoročno tveganje za možgansko kap po TIA ali manjši možganski kapi
Bolniki, ki so doživeli tranzitorno ishemično atako (TIA) ali manjšo možgansko kap, imajo visoko dolgoročno tveganje za ponovno možgansko kap, je potrdila metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA.
ECTRIMS 2025 o pospešku diagnostike MS
Na letošnjem letnem kongresu ECTRIMS so ocenjevali učinke lani sprejetih diagnostičnih kriterijev za multiplo sklerozo (MS), pozdravili nove terapevske pristope in utrdili vlogo uveljavljenih visokoučinkovitih zdravil, posebej pa so poudarili pomen zgodnje prepoznave kognitivnih motenj pri bolnikih z MS.
Tenekteplaza
V zadnjih 30 letih so se pristopi k zdravljenju akutne ishemične možganske kapi (AIMK) občutno spremenili, saj so bili razviti učinkovitejši farmakološki in interventni postopki. Prelomnica je bila leto 1995, ko je študija NINDS odprla pot za uporabo intravenske trombolize (IVT) z alteplazo (tPA).
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo
Kako pristopimo k zdravljenju bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo? V algoritmu sta ključne korake predstavila prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije s KO za nevrologijo UKC Ljubljana in Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije z Oddelka za nevrologijo SB Celje.
Sodobni pristopi za oceno aktivnosti MS
Na kongresu Ameriškega združenja za nevrologijo je prof. dr. Tjalf Ziemssen, dr. med., spec. nevrologije iz Dresdna, predstavil klinično uporabnost določanja serumskih vrednosti lahkih verig nevrofilamentov pri bolnikih z multiplo sklerozo (MS). Slovenskim kolegom je dosedanja spoznanja v pilotni raziskavi NeofiLos prenesel nekaj dni kasneje, na 7. srečanju z MS v Mariboru.
Kaj ne deluje in kaj obeta?
Katere sprva obetavne terapije pri zdravljenju Parkinsonove bolezni so razočarale in pomen katerih raste? Izr. prof. dr. Maja Kojović, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predsednica Združenja nevrologov Slovenije, povzema dosedanje dokaze.
Novi algoritmi zdravljenja migrene
Novejša specifična zdravila za zdravljenje migrene, kot so gepanti in monoklonska protitelesa proti peptidu, povezanim z genom za kalcitonin, imajo pomembne klinične prednosti pred starejšimi zdravili. Ta zdravila bi lahko uporabili že kot zdravila prve izbire, če je to klinično utemeljeno, poudarja prim. prof. dr. Bojana Žvan, višja svetnica, dr. med., spec. nevrologije.
Andeksanet alfa pred nevrokirurškimi posegi
Andeksanet alfa je specifični antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce faktorja Xa, vendar je indiciran zgolj za uporabo pri bolnikih na rivaroksabanu in apiksabanu. Podatkov o uporabi andeksaneta alfa za obrat antikoagulacijske aktivnosti edoksabana je za zdaj še premalo, zato ga smernice trenutno pri teh bolnikih še ne svetujejo.
Od prvega simptoma do invalidnosti v 10 letih
Diagnostika Friedreichove ataksije je zahtevna zaradi zelo raznolike klinične slike. Prepoznavo dodatno otežujejo podobnosti z drugimi nevrološkimi motnjami in primeri poznega začetka bolezni. Izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, osvetljuje pot od suma do potrditve bolezni z genetskim testiranjem in uvedbe zdravljenja.
Akutno in preventivno zdravljenje migrene
Predloga algoritma za akutno in preventivno zdravljenje migrene sta bila osnova za razpravo na strokovnem dogodku Migrena 2025 Sekcije za glavobol pri Združenju nevrologov Slovenskega zdravniškega društva, ki je potekal aprila 2025. Algoritma sta podlaga in pomoč specialistom družinske medicine, nevrologom in algologom ter vsem, ki se ukvarjajo z obravnavo bolnikov z migreno. Temeljita na smernicah Mednarodnega združenja za glavobol in Ameriškega združenja za glavobol ter sta prilagojena slovenski zdravstveni praksi z upoštevanjem razpoložljivih smernic ter strokovnega soglasja
Prelomna točka obravnave
Po oceni Katarine Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje, pomeni prepoznava napredovale Parkinsonove bolezni prelomnico v njeni obravnavi. Kaj so glavni izzivi potrditve napredovanja bolezni in kakšna je vloga nevrologa pri pravočasnem informiranju ter napotitvi bolnikov v terciarni center, kjer jim lahko uvedejo ustrezno obliko kontinuiranega zdravljenja?
FMS pri preprečevanju mišične atrofije v enoti intenzivne terapije
Kako funkcionalna magnetna nevromišična stimulacija (FMS) vpliva na ohranjanje mišične mase pri kritično bolnih? Slovenski raziskovalci so na tem področju prišli do pomembnega odkritja in svoje ugotovitve objavili v reviji Medicina.
Aktualna revija
