Duh je ušel iz steklenice
Celice v črevesju imajo veliko kanabinoidnih receptorjev, zato ne preseneča, da pripravki iz konoplje zbujajo upanje tudi bolnikom s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi. Vendar prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., ocenjuje, da je to še precej neraziskano področje..
Napredek pri zdravljenju Crohnove bolezni
Pri zdravljenju KVČB so se standardni terapiji z zaviralci TNF-alfa v zadnjih letih pridružile nove učinkovine, poleg selektivnega integrinskega zaviralca vedolizumaba še zaviralec interlevkinov 12/23 ustekinumab. Prof. dr. Jan Wehkamp, dr. med., iz UKC v nemškem Tübingenu ima veliko izkušenj pri zdravljenju z ustekinumabom, sicer pa je njegovo raziskovalno delo med drugim usmerjeno v iskanje vzrokov razvoja KVČB.
Za boljšo kakovost življenja bolnikov
Za boljšo kakovost življenja bolnikov je najpomembnejše uspešno zdravljenje. Za uspešnost predvsem dolgotrajnega zdravljenja pa je pomembno, da se bolniki držijo navodil, da zdravila redno jemljejo in da se ob pojavu neželenih učinkov takoj posvetujejo s svojim zdravnikom.
Prava mala epidemija kronične vnetne črevesne bolezni
Vsak osebni zdravnik, ki ima dva tisoč opredeljenih pacientov, ima v povprečju sedem do osem bolnikov s KVČB. Ključna pri diagnosticiranju in uspešnem nadaljnjem zdravljenju je komunikacija, poudarjata prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., spec. gastroenterolog, in Dušan Baraga, dr. med., spec. druž. med.
90 odstotkov dela z 10 odstotki bolnikov
»Glavna novost pri zdravljenju KVČB je dogovor, da se kot cilj zdravljenja KVČB sprejme koncept globoke remisije, ki poleg odsotnosti simptomov vključuje tudi popolno biokemično normalizacijo vnetja in zaceljeno črevesno sluznico,« poudarja dr. David Drobne, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Sindrom razdražljivega črevesa
Sindrom razdražljivega črevesa (SRČ) je kronična funkcionalna črevesna motnja, ki bolnika omejuje v njegovih aktivnostih in mu zmanjšuje kakovost življenja. Lani so bili zanj sprejeti prenovljeni kriteriji (»Rim IV«), piše mag. Dejan Urlep, dr. med., iz Diagnostičnega centra Bled.
Črevesje – novo vesolje za raziskovanje
Na področju metod, ki omogočajo proučevanje kompleksnih mikrobnih združb in mikrobiomov, se dogajajo izjemne spremembe, ki odpirajo pot k odkrivanju vpliva črevesnih mikroorganizmov na nas, njihove gostitelje, piše prof. dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete UL.
Znižujemo incidenco raka debelega črevesa
Kolegica Jožica Maučec Zakotnik je pred časom po slabih petih letih programa SVIT v reviji pHARMONIA na istem mestu, v uvodniku, še pojasnjevala, da je rak debelega črevesa in danke v Sloveniji resen JZ problem in da število novoodkritih primerov iz leta v leto narašča.
Cunami biosimilarjev
Prvo podobno biološko zdravilo – biosimilar – iz skupine monoklonskih protiteles, ki ga je za trženje odobrila EMA, je bil zaviralec TNF-alfa infliksimab. Kasneje je na evropski trg prišlo še precejšnje število biosimilarjev, ki dopolnjujejo terapevtske možnosti tudi zunaj področja kroničnih vnetnih bolezni. Dinamika razvoja biosimilarjev nekako sledi vzorcu razvoja originalnih protivnetnih bioloških zdravil, vse bolj pa so pod drobnogledom terapevtska monoklonska protitelesa za onkološko zdravljenje.
Strahovi pred podobnimi biološkimi zdravili se razblinjajo
V Sloveniji smo začeli s prvimi preklopi bolnikov z originalnih na biološko podobna zdravila iz nemedicinskih razlogov. V novi številki revije pHARMONIA o tem razmišljajo različni strokovnjaki. V uvodniku pa prim. izr. prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., ugotavlja, da je strahov glede menjav vse manj.
HCV in napredovala bolezen jeter
Pri približno 50 do 80 odstotkih ljudi okužba z virusom hepatitisa C (HCV) preide v kronično, ki lahko z leti iz kroničnega hepatitisa C napreduje v cirozo ali celo primarni hepatocelularni karcinom (HCC). Približno četrtina vseh presaditev jeter v Evropi je potrebna zaradi posledic okužbe s HCV, pišejo asist. dr. Jerneja Videčnik Zorman, dr. med., prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., in prim. mag. Matjaž Hafner, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Iz jeter prihaja glavni sovražnik žil
V procesu uravnavanja ravni holesterola v krvi imajo jetra najpomembnejšo vlogo. V njih se holesterol tvori in izloča. Čeprav je ta v telesu nepogrešljiv in v prehrani v zmernih količinah ni nevaren, za prim. Matijo Cevca, dr. med., z Interne klinike UKC Ljubljana ni nobenega dvoma, da so njegove povišane vrednosti v krvi škodljive. »Vse več je dokazov, da ni le dejavnik tveganja, ampak celo vzročni dejavnik ateroskleroze.«
Aktualna revija
