Črevesni imunski sistem – kaj moramo vedeti?
Zaradi stalne aktivnosti imunskega sistema nekateri pravijo, da dogajanje v črevesni sluznici ves čas spominja na vnetje nizke stopnje. Kdaj to prehaja v aktivno, intenzivno vnetje in kateri dejavniki prispevajo k spremembam črevesnega imunskega sistema? Piše prof. dr. Rok Orel, dr. med., iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Vpliv bariatrične operacije na zdravje ustne votline
Kaj se dogaja v ustni votlini bolnikov, ki so prestali bariatrično operacijo, so z metaanalizo skušali dognati slovenski raziskovalci Dejana Čolak, dr. dent. med., izr. prof. dr. Rok Gašperšič, dr. dent. med., spec., Alja Cmok Kučič, dr. dent. med., doc. dr. Tadeja Pintar, dr. med., in izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med. Parodontalne parametre so opazovali po šestih in dvanajstih mesecih.
Dovolj hitra napotitev bolnika v proktološko kirurško ambulanto
Od lani je na voljo napredna možnost zdravljenja kompleksnih perianalnih fistul, ki ga krije ZZZS, izvajajo ga le v UKC Ljubljana. Gre za zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami. Kaj prinaša v klinično prakso, pojasnjuje spec. abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med., s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
O najbolj agresivnem fenotipu Crohnove bolezni
Perianalne fistule se pojavljajo pri eni od treh oblik Crohnove bolezni. Kako se postavi diagnoza, kako vodi bolnika in kakšna je njegova pot v nadaljnji obravnavi, pojasnjuje specialistka gastroeneterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Za sladkorno boleznijo je lahko skrit tudi rak trebušne slinavke
Rak trebušne slinavke lahko ostaja skrit za novo diagnosticirano sladkorno boleznijo ali akutnim pankreatitisom, sum nanj lahko zbudi tudi pojav venske tromboze, opozarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Specialist interne medicine je predstavil razloge za velikokrat predolgo pot do diagnoze.
Vsa zdravila na enem mestu
Strnjen seznam zdravil za ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen, njihovih indikacij, načinov odmerjanja, spremljanja in dodatnih opozoril smo pripravili v sodelovanju z dr. Natašo Smrekar, dr. med. Podlaga za pripravo tega za klinično prakso uporabnega pripomočka so smernice ECCO.
Kaj še potrebujemo, da bi lahko spremenili naravni potek bolezni?
Pripomogli smo k novim odkritjem napovednikov naravnega poteka Crohnove bolezni in napovednikov njenih zapletov. Prvič v zgodovini obravnave bolnikov s KVČB poznamo jasne cilje zdravljenja. Kateri so razlogi, da še vedno zamudimo bolnika, ki agresivnejše zdravljenje potrebuje takoj? Odgovore išče specialistka interne medicine prim. dr. Cvetka Pernat Drobež, dr. med., iz UKC Maribor.
Prelomnice zadnjih let
Kaj je omogočilo postavitev sodobnih ciljev zdravljenja Crohnove bolezni, kako se korenito spreminjajo klasični algoritmi zdravljenja in kako slovenski register za KVČB pomaga naslavljati tudi kadrovske stiske, je v prispevku pojasnil spec. gastroenterologije doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Prve slovenske smernice pred vrati
Smernice za obravnavo bolnikov z odpovedjo prebavil oz. njeno najbolj razširjeno obliko, sindromom kratkega črevesa, so tik pred objavo. Vodja ambulante za klinično prehrano na OI Ljubljana izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., ki je smernice pripravila skupaj s kolegi gastroenterologi in abdominalnimi kirurgi, je predstavila njihove ključne poudarke.
Od odpovedi (nazaj) do insuficience
Terapijo s totalno parenteralno prehrano trenutno prejema 100 slovenskih bolnikov z odpovedjo prebavil, več kot polovica jih ima diagnozo sindroma kratkega črevesa. Predstojnik KO za gastroenterologijo na UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., je povedal, da celostni pristop in inovativne terapevtske možnosti zmanjšujejo ali pri nekaterih celo ukinjajo potrebo po parenteralnem nadomeščanju.
Kriteriji za zdravljenje perianalne Crohnove bolezni z alogenimi matičnimi celicami
Učinkovitost in varnost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazana s kliničnimi študijami. Od leta 2019 je to zdravljenje uvrščeno v smernice evropskega združenja ECCO (European Crohn´s and Colitis Organisation). V Sloveniji ga lahko odobri konzilij z UKC Ljubljana, ki je za zdaj edini center v Sloveniji, kjer izvajajo zdravljenje perianalnih fistul z alogenimi matičnimi celicami.
Kaj prinaša novo zdravljenje v klinično prakso?
Učinkovitost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazano s kliničnimi študijami. Gre za registrirano in predpripravljeno zdravilo, ki ima še eno pomembno prednost - je manj agresivno in ne ogroža mišice zapiralke. Letos so s tem zdravilom začeli zdraviti tudi na KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, prve izkušnje in pričakovanja nam je zaupal specialist abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med.
Upanje za dolgoročno učinkovitost polagajo v matične celice
Bolniki s Crohnovo boleznijo, ki imajo perianalne fistule, veljajo za najbolj ogrožene. Zdravljenje z biološkimi zdravili ni optimalno, zacelitev fistul se doseže v največ 50 %, poleg tega se fistule pogosto (v skoraj 70 %) ponovijo. Upanje, da bodo dosegli zacelitev fistul, ki se ne bodo ponovile, polagajo v zdravljenje z (alogenimi) mezenhimskimi matičnimi celicami, pravi specialistka gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Vpliv traneksamične kisline pri akutni gastrointestinalni krvavitvi
V reviji Lancet je bil junija letos objavljen članek, ki je predstavil rezultate študije HALT-IT. Traneksamična kislina zmanjšuje krvavitve ob kirurških posegih in smrtnost pri osebah s poškodbami. Rezultati študije predstavljajo izide pri zdravljenju akutnih gastrointestinalnih krvavitev.
Presejanje za raka trebušne slinavke
Večino rakov trebušne slinavke odkrijejo v napredovali fazi. Kljub napredku v diagnostiki in onkološkem zdravljenju je petletno preživetje okoli treh odstotkov, kar se v zadnjih 20 letih ni spremenilo. Zdaj v ospredje stopa presejanje, pravi prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
