Od popularnih do varovalnih diet
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih so prof. dr. Borut Jug, dr. med., doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., Špela Volčanšek, dr. med., in prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., iskali na znanosti temelječe odgovore o tem, ali imajo lahko diete dolgoročne koristi za zdravje. Kako zdravi so paleolitska, Atkinsonova, Ornisheva dieta in intermitentno postenje v primerjavi z najbolj varovalnim prehranskim režimom?
Rak požiralnika: preživetje se podaljšuje
Rak požiralnika je eden od rakov z najslabšo prognozo. Glede na nove rezultate in obetavne raziskave v teku pa lahko upravičeno pričakujemo, da se bo njegova prognoza v prihodnje izboljšala. Nežka Hribernik, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v pogovoru predstavila novosti.
Še bolj učinkoviti v zdravljenju
Nova priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom požiralnika so bila eno od izstopajočih poglavij 12. Šole tumorjev prebavil. Rdeča nit strokovnega dogodka je bila imunoterapija, ki vstopa v zdravljenje vseh vrst rakov prebavil. Podrobnosti je predstavila predstojnica sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistične onkologije.
Ena najpogosteje prezrtih diagnoz
Tudi več let lahko traja, da bolniki pridejo do diagnoze pankreatična eksokrina insuficienca, opozarja gastroenterolog Darko Siuka, dr. med. Ker je klinična slika zabrisana, ob neprepoznavanju bolezni pa usoda bolnikov slaba, je pomembno poznati rizične skupine bolnikov in ključne korake, ki vodijo do diagnoze.
Najboljši rezultati ob sodelovanju dietetika in edukaciji bolnika
Uspešna pri zdravljenju pankreatične eksokrine insuficience je nadomestna pankreatična encimska terapija, vendar pa je nujno sodelovanje dietetika in preverjanje kompliance, opisuje sodobno obravnavo gastroenterolog Matic Koželj, dr. med. Kako pristopiti k zdravljenju, da bo to učinkovito?
Juhica ob odpovedi prebavil je napaka
Bolnike z odpovedjo ali prizadetostjo prebavil moramo vedno obravnavati multidisciplinarno, kar je pogosto preizkušnja za naše klinične razmere, meni spec. anesteziologije in reanimatologije izr. prof. dr. Nada Rotovnik, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
Kot da Crohnova bolezen ni dovolj
Po znanih podatkih naj bi med 17 in 50 % bolnikov s Crohnovo boleznijo imelo fistule, najpogosteje perianalne. »Pri 5 do 10 % so perianalne fistule celo prva manifestacija Crohnove bolezni,« pravi spec. gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Črevesna mikrobiota pri covidu-19
Disbioza, ki jo sproži covid-19, lahko poveča dovzetnost za ponovne okužbe ali verjetnost za dolgoročne zdravstvene težave. Vsebino infografike je pripravil izr. prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm., zaposlen na Odseku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan.
Črevesni imunski sistem – kaj moramo vedeti?
Zaradi stalne aktivnosti imunskega sistema nekateri pravijo, da dogajanje v črevesni sluznici ves čas spominja na vnetje nizke stopnje. Kdaj to prehaja v aktivno, intenzivno vnetje in kateri dejavniki prispevajo k spremembam črevesnega imunskega sistema? Piše prof. dr. Rok Orel, dr. med., iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Vpliv bariatrične operacije na zdravje ustne votline
Kaj se dogaja v ustni votlini bolnikov, ki so prestali bariatrično operacijo, so z metaanalizo skušali dognati slovenski raziskovalci Dejana Čolak, dr. dent. med., izr. prof. dr. Rok Gašperšič, dr. dent. med., spec., Alja Cmok Kučič, dr. dent. med., doc. dr. Tadeja Pintar, dr. med., in izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med. Parodontalne parametre so opazovali po šestih in dvanajstih mesecih.
Dovolj hitra napotitev bolnika v proktološko kirurško ambulanto
Od lani je na voljo napredna možnost zdravljenja kompleksnih perianalnih fistul, ki ga krije ZZZS, izvajajo ga le v UKC Ljubljana. Gre za zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami. Kaj prinaša v klinično prakso, pojasnjuje spec. abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med., s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
O najbolj agresivnem fenotipu Crohnove bolezni
Perianalne fistule se pojavljajo pri eni od treh oblik Crohnove bolezni. Kako se postavi diagnoza, kako vodi bolnika in kakšna je njegova pot v nadaljnji obravnavi, pojasnjuje specialistka gastroeneterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Za sladkorno boleznijo je lahko skrit tudi rak trebušne slinavke
Rak trebušne slinavke lahko ostaja skrit za novo diagnosticirano sladkorno boleznijo ali akutnim pankreatitisom, sum nanj lahko zbudi tudi pojav venske tromboze, opozarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Specialist interne medicine je predstavil razloge za velikokrat predolgo pot do diagnoze.
Vsa zdravila na enem mestu
Strnjen seznam zdravil za ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen, njihovih indikacij, načinov odmerjanja, spremljanja in dodatnih opozoril smo pripravili v sodelovanju z dr. Natašo Smrekar, dr. med. Podlaga za pripravo tega za klinično prakso uporabnega pripomočka so smernice ECCO.
Kaj še potrebujemo, da bi lahko spremenili naravni potek bolezni?
Pripomogli smo k novim odkritjem napovednikov naravnega poteka Crohnove bolezni in napovednikov njenih zapletov. Prvič v zgodovini obravnave bolnikov s KVČB poznamo jasne cilje zdravljenja. Kateri so razlogi, da še vedno zamudimo bolnika, ki agresivnejše zdravljenje potrebuje takoj? Odgovore išče specialistka interne medicine prim. dr. Cvetka Pernat Drobež, dr. med., iz UKC Maribor.
Aktualna revija
